Mariborski mestni svet se bo v četrtek popoldan prvič po razglasitvi epidemije novega koronavirusa sestal v živo. Izredne seje tokrat ne bo v prostorih občine, kot je to običajno, ampak v lutkovnem gledališču, kjer bo lažje zagotoviti varnostno razdaljo med sodelujočimi.
Za zapiranje seje ni nobene potrebe
Osrednja tema seje bo Snagina investicija v sortirnico, ki bo na dnevnem redu kar dvakrat. Prvič bo namreč svetnikom predstavljeno poročilo revizijske družbe Ernst&Young, med točkami pa bo tudi revizijsko poročilo, ki ga je na isto temo pripravil nadzorni odbor občine. Ker poročilo družbe Ernst&Young, ki ga je naročil nadzorni svet Snage, nosi oznako zaupno, mestna uprava svetnikom pri obravnavi te točke predlaga izločitev javnosti.
V največji opozicijski svetniški skupini, Listi Franca Kanglerja - NLS, zapiranju seje niso naklonjeni. "O tem bomo odločali v sredo, vendar sam menim, da bi moralo biti vse, kar je bilo financirano z davkoplačevalskim denarjem, javno," pravi Milan Mikl. Zapiranju seje niso naklonjeni niti nekateri koalicijski svetniki. "Ne vem, kaj bi tu lahko predstavljalo poslovno skrivnost. Za zapiranje seje ni nobene potrebe," meni Vlado Šega (Levica). Podobno razmišlja tudi Matej Žmavc (SD): "Osebno seje ne bi zapiral, gre vendarle za javno podjetje, javno investicijo, davkoplačevalski denar. Morda le v delu, če bi se obravnavali osebni podatki."
Zaupnost zahteva revizor
In zakaj je revizija družbe Ernst& Young sploh zaupna? Kot sporočajo iz občine, je pravna podlaga za zaupnost gradiva pogodba, s katero sta Snaga in revizor dorekla svoje medsebojne odnose.
Osem kandidatov za direktorja Snage
Kot je znano, je sredi aprila, po le pol leta vodenja Snage, odstopil direktor Janez Letnik. Uradno naj bi odstopil iz osebnih razlogov. Nadzorni svet družbe je nato konec aprila objavil razpis za novega direktorja, na katerega se je prijavilo osem kandidatov. Nadzorni svet je prijave, te so morali oddati do 7. maja, odprl včeraj, kandidate pa bo na razgovor povabil 20. maja.
Šokantne ugotovitve nadzornega odbora
Kot smo izvedeli neuradno, naj bi bile ugotovitve revizijske družbe Ernst&Young in nadzornega odbora občine skoraj identične. Kot je znano, je nadzorni odbor občine ugotovil, da je Snaga leta 2014 pogodbo z izvajalcem, družbo Kostak, podpisala, ne da bi mestni svet prej obravnaval investicijski program in ne da bi imela zagotovljen denar za financiranje investicije. V stroške investicije tudi namenoma ni vključila stroškov investicijskega vzdrževanja sortirnice (3,6 milijona evrov) in stroškov načrtovanja projekta (250 tisoč evrov), s čimer je prikazala nižjo vrednost investicije za 3,86 milijona evrov. Če bi namreč Snaga ta strošek vključila v strošek investicije, bi za 3,21 milijona evrov presegla višino stroška investicije, h kateri je pred podpisom pogodbe s Kostakom soglasje podal nadzorni svet družbe. Investicija v sortirnico tako na koncu ni stala 14,5 milijona evrov, ampak 17,7 milijona.
"Lanski dvig cen Snage za 38 odstotkov tako ni le posledica dolgoletnega zadrževanja cen, ampak tudi negativnih poslovnih rezultatov sortirnice"
Nadzorni odbor predlaga ugotavljanje odgovornosti
Zaradi vsega omenjenega nadzorni odbor občini predlaga ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so z občine ali s Snage sodelovali in sprejemali ključne odločitve pri izgradnji sortirnice. "Nadzorni odbor lahko mestni upravi to le predlaga, ne more pa ji tega naložiti. Ali gre v tem primeru za kazensko, odškodninsko ali kako drugo odgovornost, mora seveda ugotoviti tisti, ki vlaga tožbo. Vsekakor pa menim, da je ugotavljanje odgovornosti v tem primeru pomembno ne le za občino, ampak tudi za občane, saj investicija v sortirnico vpliva tudi na ceno javne storitve, ki jo izvaja Snaga," je povedal predsednik nadzornega odbora občine Dejan Petkovič.
Naj spomnimo, da je Snago v času investicije vodil Cveto Žalik, predsednik nadzornega sveta je bil Matej Smrekar, župan pa Andrej Fištravec.