Javna tribuna o mostu v Staršah: Poziv županom k aktivnejši vlogi

Civilna iniciativa za izgradnjo mostu preko reke Drave v Staršah se je po par letih zatišja ponovno aktivirala. Skupaj z občino Starše je pripravila javno tribuno, ki pa je bila precej slabo obiskana. Stališče civilne iniciative doslej je bilo, da je most čez reko Dravo v Staršah še stara neizpolnjena obveza Dravskih elektrarn Maribor (DEM) kot nadomestilo brodovom, ki so vozili čez reko v tem kraju pred izgradnjo HE Zlatoličje, na tokratni tribuni pa so spoznali, da iz te moke ne bo kruha, vsaj ne v takšni neposredni zahtevi.

Najprej občine, potem država

Občina Starše je po letih obravnavanja leta 2016 sprejela občinski prostorski načrt, kjer je most predviden, a druge dokumentacije za most, ki bi bil povezan z občinami Starše, Duplek in Ptuj, ni. Civilna iniciativa je po javni tribuni zato postavila novo strategijo. "Če se hočemo premakniti iz mrtve točke, če hočemo most narediti, so za to najprej poklicani župani. Občinam bomo priporočali, da se najprej podpiše skupni dogovor, ki jih bo zavezoval k temu projektu in da se bodo tudi zavezale, da bodo financirale izdelavo potrebne dokumentacije. Pristopiti je treba k izdelavi akcijskega načrta izgradnje mostu, oblikovati strokovno skupino, pripraviti časovnico, študije, izdelati idejno zasnovo, nato sprejeti občinske prostorske podlage in tako naprej," je pojasnil član civilne iniciative dr. Janez Ekart.

Župan Kirbiš vztraja, Dravske elektrarne pa tudi

Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej je namreč prisotnim jasno povedal, da sicer težko razpravlja, zakaj takrat v času gradnje HE Zlatoličje, to je potekalo med letoma 1964 in 1969, most ni bil zgrajen, niti ni želel polemizirati, ali je most potreben ali ne. So pa pridobili pravno mnenje Pravne fakultete v Mariboru, ki je nakazalo, da nimajo nobenih pravnih obveznosti in po toliko letih tudi ne več moralnih za izgradnjo mostu v Staršah in da za financiranje le-tega tudi ni pravne podlage.