Za šestimi mariborskimi javnimi podjetji, ki se združujejo v Javni holding Maribor, je uspešno poslovno leto 2019. Skupaj so namreč ustvarila za 80,4 milijona evrov prihodkov in 1,9 milijona evrov dobička. Po ustvarjenem dobičku je lani izstopala predvsem Energetika, ki je ob rekordnem 11 milijonov evrov visokem prometu ustvarila tudi rekorden dobiček, skupaj kar 1,7 milijona evrov.
- 1,1 milijona evrov dobička Energetike je ostalo nerazporejenega.
- Pogrebno podjetje bo ves dobiček razdelilo med delničarje.
- V Snagi želijo, da bi dobiček ostal v podjetju za pokrivanje preteklih izgub.
- Dobiček Mariborskega vodovoda bo razporejen v rezerve.
- Kaj bo z dobičkom Nigrada, bo znano po skupščini podjetja.
Energetika: velik del dobička za investicije
Kot je pojasnil direktor Energetike Alan Perc, je dejanski dobiček iz poslovanja znašal 623 tisoč evrov, k dobremu rezultatu pa sta najbolj pripomogli hčerinski družbi, Energija in okolje s 652 tisoč evri dobička in Energija Plus s 435 tisoč evri presežka prihodkov nad odhodki. Ker je Energetika lani veliko investirala, je mestni svet sprejel sklep, da 1,1 milijona evrov dobička ostane nerazporejenega.
Pogrebno podjetje: nad planom in zadovoljni
Odlično je poslovalo tudi Pogrebno podjetje Maribor. Medtem ko ohranja letne prihodke (3,6 milijona evrov) na približno isti ravni kot že zadnjih deset let, je lani ustvarilo tretji največji dobiček v zgodovini družbe, ta je znašal 309.578 evrov. Ves dobiček bodo razdelili med delničarje, največji med njimi je mariborska občina s 65,88-odstotnim deležem. "Pogrebno podjetje bo letos izplačalo za skoraj 340 tisoč evrov dividend, zanje bo torej poleg celotnega lanskega dobička šel tudi del predlanskega. S tem kot direktorica ne morem biti najbolj zadovoljna, je pa res, da nas ta odločitev ni presenetila, saj je bila ta vsota predvidena že v proračunu, tako da smo vedeli, kaj nas čaka. Vsekakor pa smo z lanskim izidom, ki je nad planom, zadovoljni," je povedala direktorica Lidija Pliberšek, sicer tudi direktorica holdinga.
Holding tik pred vpisom v sodni register
Javni holding Maribor, v katerega se združuje šest občinskih podjetij (Energetika, Pogrebno podjetje, Snaga, Mariborski vodovod, Nigrad in Marprom) z okrog 1070 zaposlenimi, bo formalnopravno zaživel predvidoma sredi tega meseca, ko bo tudi vpisan v sodni register. Do takrat morajo izvesti še cenitve podjetij, ki se vanj vključujejo, kar pa je že v zaključni fazi. "Po vpisu v sodni register bo sledila obširna in zahtevna faza definiranja in prenosa posameznih služb podjetij na holding skupaj z analizo podpornih služb z vidika delovnih procesov posameznih podjetij in obstoječih sistemizacij," pojasnjuje direktorica Lidija Pliberšek.
Kot je znano, bo holding imel sedež v poslovni zgradbi Nigrada, kamor se bodo prvi zaposleni preselili predvidoma jeseni. Prav ta teden so se oglasili tudi predstavniki zaposlenih v vseh šestih podjetjih, ki so že pred časom ustanovili skupni svet delavcev holdinga. Pri tem so opozorili, da mora prenos zaposlenih upoštevati že zagotovljene pravice delavcev, ki jih imajo v matičnih podjetjih, tako ob samem prenosu kot tudi najmanj v obdobju enega leta po prenosu. "Na to smo dolžni opozoriti, ker po do sedaj prejetih informacijah naj ne bi bilo tako," so zapisali v sporočilu za javnost.
Snaga: v plus s poračunom
Največje presenečenje je rezultat Snage. Ta je namreč leto 2018 končala s kar 1,2 milijona evrov izgube, rdeče številke je napovedovala tudi za lansko leto. A je ob bistveno večjih prihodkih (17,1 milijona evrov) od zadnjih let, ko so ti v povprečju znašali nekaj več kot 14 milijonov evrov, leto končala v plusu, dobiček je znašal 147.163 evrov. Na končni rezultat je vplivalo predvsem zvišanje cene, ki jo plačujejo uporabniki za storitev ravnanja z odpadki, pri čemer so v rezultat za leto 2019 vključili tudi že poračun, ki ga bodo zaradi prenizke cene v lanskem letu uporabniki ob rednih računih plačevali še vse do konca letošnjega leta.
Občinska podjetja iz holdinga so skupaj ustvarila 80,4 milijona evrov prihodkov in 1,9 milijona evrov dobička
Svet uporabnikov še čaka na ustanovitev
Mariborski mestni svet je junija lani, ko je brez večje vsebinske razprave in kar po skrajšanem postopku potrdil odlok o ustanovitvi holdinga javnih podjetij sprejel tudi sklep, s katerim je župana Sašo Arsenoviča zavezal k ustanovitvi sveta uporabnikov, katerega naloga bi bila vsako leto izvesti analizo zadovoljstva uporabnikov storitev javnih podjetij, ki bi jo nato morali obravnavati vsi izvajalci gospodarskih javnih služb in holding ter se do nje opredeliti. Kot sporočajo iz občine, župan sveta uporabnikov še ni ustanovil: "Javni holding ima trenutno dva organa, nadzorni svet in vodstvo, kar predstavlja osnovo postopkov ustanovitve, ki je v teku. Svet bo ustanovljen, ko bo Javni holding polno operativen."
Mariborski vodovod: rezultat na predlanski ravni
Nekoliko bolje kot predlani je lani posloval tudi Mariborski vodovod. Ob 14,6 milijona prihodkih, leta 2018 je teh bilo za 14,4 milijona, je ustvaril dobrih sedem tisoč evrov več dobička, ta je znašal 47.777 evrov in je največji v zadnjih petih letih. Po odločitvi skupščine podjetja bo dobiček razporejen v rezerve.
Nigrad: rezultat pokvarila kadrovska čistka iz leta 2017
Opazno nižje prihodke kot leta 2018, ko so ti znašali rekordnih 19,5 milijona evrov, je lani z 18,7 milijona evrov zabeležil Nigrad, bistveno manjši je tudi dobiček. Medtem ko je ta predlani znašal 303.689 evrov, ga je lani Nigrad ustvaril za le 88.592 evrov. Kot pojasnjujejo, so nižji prihodki kot leto poprej predvsem posledica dejstva, da je 2018 bilo volilno leto, ko občine tradicionalno največ vlagajo v infrastrukturo. Manjši dobiček pa je predvsem posledica izplačila plač zaposlenima, ki sta se na podlagi sodbe delovnega sodišča vrnila v delovno razmerje. Kot smo izvedeli neuradno, gre za nekdanji vodji gospodarskih javnih služb Darka Dubravico in kadrovske službe Matjaža Dolamiča, ki ju je leta 2017 v odmevni kadrovski čistki skupaj še z več kadri prejšnjega direktorja Marka Žule odpustil takratni direktor Marko Plečko. Izplačilo njunih izostalih plač je Nigrad stalo kar 260 tisoč evrov. Po naših podatkih sta trenutno, potem ko sta zavrnila podpis novih pogodb, oba na čakanju.
Rekordno tudi Farmadent in Lekarne Maribor
Odlično so lani poslovali tudi v Lekarnah Maribor, kjer so ob rekordnem prometu 51,8 milijona evrov ustvarili 925.470 evrov dobička. Kot pojasnjuje direktor Albin Turk, so rekordni prihodki posledica racionalizacije stroškov in izboljšanja nabavnih pogojev. Celoten dobiček, vključno z delom ustvarjenega v preteklosti, bo šel v proračune šestih občin solastnic, ki si bodo razdelile 1,2 milijona evrov. Kot še sporočajo iz lekarn, za letos načrtujejo še večji dobiček, ta naj bi znašal 952 tisoč evrov. Največji investiciji, ki ju bodo letos izvedli, sta širitev in prenova lekarne Tabor in delna obnova lekarne v nekdanji Qlandii.
Podobno kot lani je posloval tudi občinski veletrgovec z zdravili Farmadent. Pri 91 milijonih evrov prometa je ustvaril rekordni dobiček 2,1 milijona evrov. Kaj se bo zgodilo z dobičkom Farmadenta, ni znano, skupščina podjetja namreč o tem še ni odločala.
Marprom: rekordni prihodki, a edini v minusu
Edini, ki je leto 2019 zaključil v rdečih številkah, je mestni avtobusni prevoznik Marprom. Pri sicer rekordnem prometu, ta je znašal 15,2 milijona evrov, so namreč leto zaključili s 401 tisoč evri izgube. "Do takšnega rezultata je privedlo več dejavnikov, med katerimi izstopajo vremenske težave v zimski sezoni na Pohorju. Te so imele za posledico izjemno visoke stroške priprave smučišč in občutno manjši obisk smučarjev, h kateremu je svoje dodala še slaba zasedenost hotelov in apartmajev v lasti DUTB. Iz navedenih razlogov smo v letu 2019 na področju Pohorja zabeležili 603 tisoč evrov izgube, s presežki iz drugih tržnih dejavnosti pa na koncu nekoliko omilili skupno izgubo podjetja," sporočajo iz podjetja.