Nina Ambrož
Zaradi sovražnega govora je bilo v Sloveniji v zadnjih 12 letih spisanih 491 ovadb. 122 primerov se je zavrtelo v sodnih postopkih. Z obsodbo je bilo zaključenih le 34, kar je manj kot tri na leto. Zato da bi se sovražnemu govoru zoperstavili bolj aktivno in učinkovito, je mariborski Zavod PIP vzpostavil projekt Bodimo prijazni s točko, kjer ponujajo pomoč. Ta je namenjena vsem, posameznikom in organizacijam, ki zaznajo sovražno izražanje, se mu želijo zoperstaviti in ga želijo obsoditi, naznaniti ali preganjati po sodni poti. Svetovanje nudijo na tri načine, preko elektronske pošte info@zavodpip.si, po telefonu 080 12 55 ali s skeniranjem QR kode z dostopom do obrazca na pipovi spletni strani.
Kaj je sovražni govor
Sovražni govor je vsako izražanje, ki spodbuja sovraštvo, nestrpnost, nasilje in diskreditacijo do posameznika ali skupine ljudi zaradi njihovih osebnih značilnosti. Zajema tako govorno, pisno kot nebesedno komunikacijo (parade, insignije, simboli, ipd.). Sovražni govor je kaznivo dejanje.
Vanja Čiček, vodja projekta Bodimo prijazni, je na današnji tiskovni konferenci povedala, da se sovražni govor širi zlasti na družabnih omrežjih. Državnotožilski spisi v Sloveniji kažejo, da je 53 odstotkov zadev predstavljajo zapisi uporabnikov s spleta. Zato je opozarjanje na normalizacijo sovražnega govora izjemno pomembna tema, ki jo je treba vedno znova naslavljati. "Posledice sovražnega govora prinašajo duševne motnje, depresijo, tesnobo, slabšajo odnose in vplivajo na fizično zdravje. Sovražna nastrojenost lahko vodi do družbenih trenj, vojn, genocida," je dejala Zala Urbanija, podpredsednica ŠOUM.
O novem projektu, v katerem sodeluje več kot 20 inštitucij, in 20-letnici delovanja Zavoda PIP sta govorila tudi Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP, in Maja Šedivy, pipova pravna svetovalka. Vsebinski stebri mariborskega zavod, ki deluje kot stičišče nevladnih organizacij v Podravju, so pravo, informiranje o EU, mladina in podpora nevladnikom. Brezplačno pravno pomoč (ne pa zastopanja na sodišču) nudijo 700 do 800 občanom na leto, pretežno na področju delovnega, dednega, obligacijskega prava, ljudje se nanje pogosto obračajo v primerih prekrškov in izvršb.
