Kako teče obnova samostana Studenice, ki je v lasti mariborskega podjetja? Cilj je, da ostane dostopen javnosti

Irena Brdnik
19.03.2023 03:45

Pod vodstvom umetnostne zgodovinarke dr. Simone Kostanjšek Brglez teče zahtevna obnova nekdanjega samostanskega kompleksa dominikank v Studenicah v občini Poljčane, ki ga je pred slabim letom kupilo mariborsko podjetje Enertec.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Samostan Studenice konec januarja letos
Irena Brdnik

"Pred tem sem bila deset let zaposlena v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer sem bila vajena predvsem arhivskega, kabinetnega in terenskega dela. Zdaj sem aktivno vključena v celoten proces obnove in revitalizacije enega spomenika nepremične kulturne dediščine, s katerim sem pravzaprav povezana od otroštva. Moj cilj je, da postane nekdanji samostan dostopen za vse, ki jih njegova zgodovina in dediščina zanimata ter si želijo posebnega doživetja," pravi Simona Kostanjšek Brglez, ki od aprila lani vodi obnovo kompleksa, da je zanjo to poseben izziv. 

Kompleks bo po obnovi dobil novo ime, ki bo povezano z njegovo zgodovino, hkrati pa bo odražalo novo namembnost. V prvi fazi obnove, do leta 2025, načrtujejo obnovo prve stavbe, ki se s klasicističnim pročeljem odpira proti trgu. Druge stavbe bodo obnavljali postopoma. Doslej so skoraj v celoti obnovili strehe na vseh stavbah, pri tem pa so posebej skrbni. "Na celotnem kompleksu je šest različnih vrst bobrovca, večina je nedobavljivih, ker so jih prenehali proizvajati. Mojster - tesar Henrik Einfalt ml. iz Slovenskih Konjic - ga zbira na deponijah po vsej Sloveniji. Obnova streh je bila nujna, ker je na več mestih zamakalo," razloži Kostanjšek Brglezova.

Zahodni samostanski trakt med obnovo
Simona Kostanjšek Brglez

Stabilizacije se bodo lotili v pomladnih mesecih: "Manjše poškodbe so s prostim očesom vidne na celem kompleksu, večje pa predvsem na zahodnem samostanskem traktu, ki je najstarejši del samostana, iz 13. stoletja. V 17. stoletju je bil povečan, povišan ter v celoti obnovljen. Posegi, ki jih načrtujemo za letos, so tako osredotočeni na preprečitev delnega porušenja oziroma zavarovanje pred nadaljnjim propadanjem." Pred vsakim posegom oddamo vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Pri obnovi se povezujejo s številnimi ustanovami, društvi in posamezniki. "Zelo dobro sodelujemo s Turističnim društvom Samostan Studenice, ki ostaja v zgradbi, z Občino Poljčane, z Inštitutom SeMe - Ozaveščanje in trajnostni razvoj, povezujemo se z vrtcem, fakultetami, raziskovalnimi ustanovami, muzeji. Trenutno sodelujemo s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, študentje četrtega letnika se bodo v poletnem semestru ukvarjali s konceptom prenove samostana pod vodstvom arhitektke Maruše Zorec."

Študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani med študijskim ogledom nekdanjega samostana
Simona Kostanjšek Brglez

Drugi del kompleksa bodo obnavljali po letu 2025, kar bo prav tako velik finančni zalogaj, kot pravi Kostanjšek Brglezova. "Naš glavni cilj v prvi fazi je, da ga ohranimo, da ga rešimo pred propadom in obnovimo do te mere, da bo lahko še nekaj let počakal na celostno prenovo. V tem delu kompleksa načrtujemo navezavo na prvotno funkcijo, kajti v ta del samostana so imele vstop samo redovnice. To je bil tudi prostor miru, kontemplacije, torej tistega, česar nam danes manjka. Zato želimo ohraniti ta mir, tukaj bo gostom omogočen popoln oddih od vsakodnevnega vrveža."

Simona Kostanjšek Brglez še izpostavlja, da je studeniški samostan "eden treh srednjeveških ženskih dominikanskih samostanov v Sloveniji, od katerih je edini z ohranjeno in vidno srednjeveško gradbeno fazo. Velja omeniti tudi zahodno ali nunsko emporo, ki je najpomembnejši visokoobokani prostor zadnje tretjine 13. stoletja v Sloveniji in izjemno pomemben tudi v evropskem merilu. V tem prostoru so - večinoma še pod beleži - ohranjene ene najstarejših fresk v Sloveniji, tako da se veselimo najdb ob konservatorskih in restavratorskih posegih. Od kiparskih del moramo omeniti kamniti kip ustanoviteljice studeniškega samostana Zofije Rogaške iz leta 1739, ki so ga redovnice naročile ob praznovanju 500-letnice samostana. Upodobljena je kot plemkinja z modelom samostana oziroma cerkve v roki." Zaradi vse te vrednosti so tudi izjemno skrbni pri prenovi in ravnajo v skladu s strokovnimi smernicami.

Študentje na nekdanjem južnem notranjem dvorišču samostana
Simona Kostanjšek Brglez

O prihodnji namembnosti objekta pa je povedala: "V prvi stavbi želimo urediti še kavarno, restavracijo, večnamensko dvorano in nekaj sob za prenočitev. Želimo, da bi bil ta del končan do konca leta 2025, a pot je še dolga. Načrtujemo tudi izposojo koles, snujemo turistične pakete, pri čemer bomo sodelovali z lokalnimi ponudniki in drugimi turističnimi destinacijami."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta