Kampiranje

Sprva s simpatijami, nato pa vse bolj z nejevoljo in celo zgražanjem spremlja javnost kampiranje brezdomca pred Centrom za socialno delo Maribor. Kampirati je začel pred dvema mesecema, da bi spodbudil center za socialno delo in medobčinski stanovanjski sklad k hitrejšemu reševanju svojega stanovanjskega problema.
Razpoloženje se je obrnilo, ker brezdomec s streho nad glavo, ki mu jo ponujajo kot rešitev za nekaj mesecev, to je do jeseni, ko bi se lahko prijavil na razpis stanovanjskega sklada in postal upravičen do subvencije najemnine za stanovanje, ni zadovoljen: ne želi niti v zavetišče za brezdomce niti v začasno bivalno enoto, ker bi moral v njej stanovati še z drugim sostanovalcem. Pravi, da že ves čas opozarja, da sobivanja ne zmore, ker se boji, da bi to pripeljalo do konflikta. Zavrnil je tudi že predloge ljudi, ki ga občasno obiskujejo, glede namestitve drugod.
Lahko bi kdo pomislil: pa naj mu stanovanjski sklad ugodi. A se zdi vztrajanje stanovanjskega sklada, da ne želi delati izjem glede dodeljevanja začasnih bivalnih enot s sobivanjem, logično: na njihova vrata bi najbrž kmalu potrkali tudi drugi, ki bi želeli biti v bivalni enoti sami. Da ne bo dvoma: to bi za samske odrasle ljudi sicer moral biti običajen standard namestitve. A žal ni. Pa ne le v bivalnih enotah in zavetiščih za brezdomce, tako je tudi v domovih za starejše, kjer so mnogi stanovalci tudi obsojeni na sobivanje s popolnim tujcem in njegovimi (morda zelo zoprnimi) navadami in zahtevami. In so se prisiljeni prilagoditi ...
Kje je meja, ko nekdo pomoč in ponujene rešitve zavrača in vztraja pri svojem? Lahko se temu reče izsiljevanje, a hkrati primer kaže nemoč institucij, ki ne uspejo najti (uspešne) poti do ljudi, ki so "zunaj običajnih okvirjev". Hkrati pa primer brezdomca, ki tabori pod nadstrešnicami parkirišča večstanovanjske hiše, kaže tudi na veliko nemoč sosedov, ki so mu najprej za tri dni dovolili postaviti šotor na svojem zemljišču, a bi se ga zdaj že lep čas radi znebili, vendar jih ne upošteva. Policija je brezdomca - prejemnika socialne pomoči - pred dnevi resda oglobila. Ali bo ta kazen kaj premaknila v praksi? In če ne bo? Ali se res lahko nekdo spomni in si šotor postavi na našem zemljišču (četudi sprva z našim dovoljenjem), ko zahtevamo, da odide, pa tam kljub temu vztraja? Je res edina pot, ki ostane lastnikom zemljišča, tožba za motenje posesti?
Brezdomec pred centrom za socialno delo je zagotovo opozoril nase in na številne dileme, ki jih sistem ni sposoben razrešiti v praksi.