Da bi bila izbira prave šole in poklica ob koncu osnovne ali srednje šole lažja, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor (OPZ) in Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) Maribor skupaj z Mestno občino Maribor, Zavodom za zaposlovanje, Univerzo v Mariboru, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma in Mladinskim kulturnim centrom Maribor letos organizirata že 9. Karierni sejem - sejem poklicev in izobraževanja. Ta bo v sredo, 13. novembra, od 8. do 17. ure in v četrtek, 16. novembra, od 8. do 16. ure v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru.

Drugačni pristopi delujejo

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik OPZ Maribor Marko Gorjak, bodo predstavitve poklicev potekale v 129 razstavnih enotah, ki bodo razporejene v tako imenovani obrtno-podjetniški ulici, v kateri se bo predstavilo kar 70 podjetij, pri čemer imajo že zdaj najavljen obisk kar 3500 učencev osnovnih in srednjih šol iz celotne regije. Kot je še izpostavil Gorjak, bodo letos velik pomen dali predstavitvi obrtnih poklicev, saj so ti temeljni in brez njih ni razvoja gospodarstva, zato jih bo mogoče spoznavati tudi interaktivno. Da bi mladi lažje izbrali zanje primerne poklice, Gorjak meni, da bi nekatere morali tudi preimenovati: "S tem se ukvarjamo tudi na nivoju EU. V zadnjih letih so se namreč nekateri poklici zaradi novih tehnologij zelo spremenili, zaradi sedanjih poimenovanj pa za mlade niso zanimivi. Poglejmo samo poklic livarja, mladi ga povezujejo s tem, da se dela v umazanih prostorih in pri visokih temperaturah, v bistvu pa danes v resnih podjetjih livarji delajo v urejenih prostorih in milijone evrov vredne livarske stroje upravljajo s tabličnimi računalniki. Treba bo torej razmisliti, kako te poklice narediti, če se izrazim po domače, malo bolj seksi." Da drugačni pristopi delujejo, je Gornik ponazoril s primerom oddaje Masterchef, zaradi katere je v zadnjem času poklic kuharja spet popularen.

Da bodo lahko konkurirali tehnologijam

Da današnja izredno nizka brezposelnost ni samo odraz dobre kondicije gospodarstva, ampak tudi demografskega dejstva, da se upokojuje več ljudi, kot mladih prihaja na trg dela, je opozoril rektor univerze Zdravko Kačič. In s prstom pokazal še na eno nevarnost, umetno inteligenco. Ta bo namreč po njegovih besedah v zgolj desetih letih s trga dela odnesla vse poklice, ki so vezani na intelektualno rutino. "Pred izobraževalnimi institucijami je torej zelo pomembna naloga, kako izobraziti ljudi, da bodo lahko konkurirali razvoju tehnologije. Zato je toliko pomembneje, da mladim ustrezno predstavimo njihove perspektive in njihove izzive, kasneje pa, da vsi skupaj storimo vse, da te kadre tudi obdržimo, da ne bi na delo odhajali v tujino."

Kačič je ob tem opozoril tudi na drugačno odraščanje mladih generacij, ki se zaradi prevelike osredotočenosti na digitalne tehnologije zapirajo v ozke mehurčke, zaradi česar pri izbiri prihodnjih poklicev nimajo dovolj informacij, posledično pa ne razvijejo vseh svojih talentov. Na nujnost vpeljave vajeniškega sistema pa je opozorila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik: "Ta ni potreben le v Podravju, ampak v celotni Sloveniji. Pri tem se lahko zgledujemo po sosedih Avstrijcih, ki imajo te programe bistveno bolj razvite."

Predlog za uvedbo testiranja talentov

Da je stanje na trgu dela kljub nizki brezposelnosti zahtevno, je poudaril tudi direktor zavoda za zaposlovanje Bernard Memon. Pri deficitarnih poklicih (varilci, strokovnjaki za zdravstveno nego, čistilci, elektroinštalaterji, v zadnjem obdobju tudi visokošolski učitelji ...) jim namreč nikakor ne uspeva zapolniti luknje, letos so tako zagotovili le okrog 10 odstotkov povpraševanja. "Soočamo se s strukturnimi izzivi, ki jih bomo morali v prihodnosti zagotovo nasloviti. Zato bi si želel, da bi bil tudi karierni sejem prostor, kjer bi odločevalce opozorili na te in druge probleme, denimo financiranje posameznih šolskih programov ter davčno in dohodninsko politiko."

Ne zgolj izbire poklica, mlade je treba naučiti, kako celovito upravljati svoje kariere, pa je menila direktorica fundacije Prizma Dušanka Lužar Šajt: "Še dobro, da imamo vsaj dobre karierne sejme, če že nimamo sistemskega pristopa h karierni orientaciji. Zato bi bilo smiselno, da po vzoru Avstrije uvedemo testiranje talentov, s katerim bi mladi dobili realne informacije o svojih dejanskih spretnostih in morebitnih omejitvah."