Kdo je primeren za najem poslovnih prostorov v središču Maribora in kdo ni

Odločitev mariborske občine, da na Koroški cesti za svoje poslovne prostore začne zaračunavati tržno najemnino, ni prva v mandatu župana Saše Arsenoviča. Od leta 2019 je občina prekinila že enajst pogodb o brezplačni uporabi prostorov, predlani je sklenila dve novi, v letu 2020 pa nobene. Na nedavni javni razpis za prostore na Koroški cesti se je prijavil le dosedanji najemnik bukvarne, pa še ta bo skušal znižati najemnino, ki zdaj znaša 620 evrov.

Ob prevzemu oblasti prostori v slabem stanju

Na občini pojasnjujejo, da so zavezani k spoštovanju Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih samoupravnih skupnosti, ki predpisuje postopke glede oddaje nepremičnega premoženja: "Z občinskim premoženjem moramo razpolagati po načelu dobrega gospodarja; to pomeni, da moramo vlagati v njegovo vzdrževanje. Poslovni prostori v lasti MOM so bili, ko je vodenje občine prevzelo aktualno vodstvo, v glavnem v zelo slabem stanju."

​Poudarijo, da se obnova poslovnih prostorov financira iz tržnih najemnin. Za obnovo fasad nepremičnin s statusom kulturne dediščine bo občina v kratkem objavila razpis v vrednosti 200 tisoč evrov. V občinskih proračunih za naslednji dve leti je predvidenih še 150 tisoč evrov za sofinanciranje lastnega deleža občine za obnovo nepremičnin v lasti oziroma solasti občine.​

Želeli sistemsko rešitev za nevladne organizacije

​Da bi se prostorska problematika nevladnih organizacij in socialnih podjetij sistemsko uredila, si je Zavod PIP skupaj s Centrom nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) z občino že prizadeval vzpostaviti dialog. "Želeli smo pripraviti dokument, strategijo ali odlok, ki bi urejal prihodnje ravnanje z nepremičninami in v katerem bi bilo del tega fonda namenjenega za delovanje in razvoj NVO in socialnih podjetij in bi bili določeni tudi pogoji najema, kot jih dopušča slovenska zakonodaja, vključno z možnostjo brezplačnega najema organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu. Na ta način bi bila pravila igre na tem področju vnaprej znana tako občini kot potencialnim najemnikom," pojasni Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP.

"Žal so se sprva intenzivni napori za pripravo tovrstnega dokumenta na neki točki ustavili. Nekaj je k temu prispevala tudi zdravstvena kriza, ki je takrat zavladala (marec 2020). Sedaj pa imam občutek, da na občini ni pripravljenosti nadaljevati takrat začeto delo. Glede na ponovno perečo situacijo s prostori na Koroški cesti nam je vsem lahko žal, da v tem času ni prišlo do sistemske ureditve," doda Golčar.

Pet let najdaljše obdobje brezplačne uporabe

Eden izmed prostorov, kjer so od leta 2014 domovali nevladne organizacije, društva in socialna podjetja, je zgradba v Tkalskem prehodu 4 v središču mesta, ki so jo uporabniki poimenovali Tkalka. Takrat je občina prostore za pet let oddala v brezplačno uporabo Zavodu za turizem Maribor - Pohorje, zavod pa je pozneje neizkoriščene prostore dal v nadaljnji brezplačni najem različnim društvom in socialnim podjetjem. V brezplačno uporabo so jih dobili za obdobje petih let, kar je, kot pojasnijo z občine, najdaljše možno obdobje brezplačne uporabe, uporabniki pa so v tem obdobju plačevali zgolj obratovalne stroške.

Po poteku brezplačne uporabe v letu 2019 je občina izvedla javno zbiranje ponudb za tržno oddajo prostorov. Zavod za turizem Maribor pa kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je MOM, prostore še naprej uporablja brezplačno, kar je v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Zdaj manj zanimanja za najem

Najemnik, ki prostore v Tkalki uporablja od leta 2014, je Radio Marš. Martin Germavc, direktor Radia Marš: "Ko so se začeli pozivi za izpraznitev prostorov oziroma selitev iz tretjega nadstropja v Tkalki, je Marš začel (brez pogodbe) prejemati račune za najemnino (410 evrov) plus stroške (okrog 150 evrov). Zaradi plačilne nesposobnosti, občinske poslovne nehigiene in grožnje z deložacijo Marš omenjenih stroškov ni plačeval. Občina je nato objavila prvi razpis, za katerega je bila varščina okrog 4000 evrov, in ker se ni prijavil nihče, so ponovili razpis z varščino 2800 evrov za sicer neurejene prostore." Radio Marš za te prostore danes plačuje 351 evrov najemnine in okrog 150 evrov stroškov. Germavc še doda, da razmišljajo o smiselnosti delovanja po letu 2021.

V Tkalskem prehodu 4 zdaj domujejo še Zavod za turizem Maribor, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, Baletna akademija Anton Bogov, UM - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Štajerska turistična zveza in Občinska turistična zveza Maribor. Prostega je približno 40 odstotkov poslovnega prostora oziroma več posameznih pisarn, ki jih MOM javno oddaja v skladu z zakonom, kadar je za najem izkazan interes. Cilj občine je, da tudi te proste prostore odda, vendar je zaradi epidemije in tudi negotovih gospodarskih razmer manj zanimanja, pričakujejo pa, da se bo to povečalo po epidemiji.

Primer Društva Hiša!

​Ob težavah najemnikov v Tkalki je bil medijsko najbolj izpostavljen primer Društva Hiša! in programa Rajzefiber, ki je prej imel prostore v Gosposki ulici. Mateja Meh iz društva je dejala, da se je tudi v njihovem primeru občina odločila za prekinitev pogodbe in razpis, ki je predvideval tržno najemnino. Izklicna cena je bila 630 evrov, se spominja Mehova. "Prostor ni bil v primernem stanju, občina pa vanj ni vlagala, zato se nam je cena zdela pretirana," razloži Mehova.

"Člani društva so takrat v sodelovanju s prijatelji in podporniki na svojo in širše družbeno težavo opozorili z vrsto javnih dogodkov, žal pa v pogovorih z odgovornimi ni prišlo do rešitve, sprejemljive za obe strani. Center za razvoj NVO Slovenije (CNVOS) pa tudi Zavod PIP in ne nazadnje ministrstvo za javno upravo so se takrat vključili v iskanje rešitev, zagovarjanje možnih in pravno izvedljivih rešitev, vendar je prevladal tržni pristop," poudari Bojan Golčar iz Zavoda PIP. Na razpis se je po dogovoru z Društvom Hiša! prijavila Zadruga Dobrina in si prostore tudi ustrezno uredila, sami pa so si poiskali novo lokacijo pri zasebniku v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, kjer so zdaj zadovoljni. "Nevladniki in kulturniki smo tisti, ki delamo vsebine v mestu. Niso vse samo trgovine in potrošništvo," razmišlja Mehova.

Občina: Prostori so bili prevečkrat zaprti

In kaj pravijo na mariborski občini? "Poslovni prostori, ki jih je občina oddajala v brezplačno uporabo nevladnim organizacijam, so vse prevečkrat zaprti, tudi v svojem obratovalnem času. Zato velja razmisliti, ali je najbolj primerno, da so za oddajo nevladnim organizacijam namenjeni poslovni prostori v strogem, historičnem mestnem jedru - kjer si želimo več urbanega utripa -, ali pa za tovrstno oddajo raje poiskati primerne prostore na drugih lokacijah," pa odgovarjajo na občini.

Prepričani so, da brezplačne najemnine niso edini mehanizem, s katerim MOM pomaga organizacijam oziroma podjetjem. "Tudi za nevladne organizacije so tako na državnem kot lokalnem nivoju številni razpisi, ki jim lahko omogočajo njihovo delovanje in izvajanje programov," pojasnijo in pripomnijo, da skušajo podjetnikom pomagati s 100 tisoč evrov težkim razpisom za sofinanciranje nakupa opreme, 250 tisoč evrov pa bodo letos namenili za sofinanciranje samozaposlovanja.

Kot so dejali, si prizadevajo dvigniti kakovost osrednjih mestnih prostorov in zavračajo očitek, da gre za "gentrifikacijo mesta" (to je proces preobrazbe mestnih središč, kjer skupnost zapustijo tisti z nizkimi dohodki in vstopijo prebivalci bogatejših slojev), saj bo, kot pravijo, Koroška cesta z Glavnim trgom ostala kvaliteten prostor za bivanje.