Denis Živčec
Nekaj je na Italijanih. Sploh, če govorijo mariborsko narečje z italijansko melodijo in jih poznamo z malih ekranov. Luigi Petrella si je veliko pristašev nabral že v šovu Gostilna išče šefa, zdaj se je v naše dnevne sobe vrnil v Popovem projektu Štartaj, Slovenija!, kjer skuša prodorno podjetniško idejo lansirati z domačimi omakami. Vmes je kuhal v nekaterih najbolj cenjenih mariborskih restavracijah, tudi v Dveri Paxu. A položimo najprej karte na mizo. Kaj Italijani bolje obvladajo - ljubljenje ali kuhanje omak? "Kaj pa vem, to je nekako združeno. Ljubezen gre seveda skozi želodec," se nasmehne Luigi. Ob vprašanju, zakaj je italijanska kuhinja tako seksi, pa: "Pri nas načeloma kuhajo ženske, ki so doma in skrbijo za hišo, otroke. Če je to seksi, naj presodi vsak sam."
"Hitro so me vzeli za svojega"
V Maribor ga je pripeljala klasična ljubezenska zgodba. "Spoznala sva se na Menorci, kjer sva skupaj delala štiri mesece. Kasneje je ta poletna romanca prerasla v nekaj več, zato sva se dogovorila, da ohraniva stike tudi po končani sezoni. Kasneje je Teja prišla k meni v Italijo, nato sem se z njo vrnil v Slovenijo. Tako sva nekaj časa hodila drug k drugemu, leta 2012 pa sva šla skupaj oddelat še eno sezono v Milano Marittimo. Nato se je bilo treba odločiti, kje bova nadaljevala skupno pot, in odločila sva se za Slovenijo," se spominja Neapeljčan.
Je njegovo rodno mesto zelo drugačno od Maribora? "Niti ne. Razlika je predvsem v kulturi prehranjevanja. Pri nas doma je vedno čas za zdrav, doma pripravljen obrok, tukaj se pa vsem neprestano nekam mudi. Ko sem še delal v restavraciji, so imeli ljudje pol ure malice, kar je veliko premalo, da bi se lahko v miru najedli. Pri nas odmor za malico traja nekje dve uri, vse poteka mirneje. Ljudje so pa tudi tukaj zelo odprti, prijazni in so me zelo hitro vzeli za svojega. Hvala," razmišlja Luigi. In zdaj ... Štartaj, Slovenija! in omake Alla Luigi, ki se jim je posvetil v celoti. "Začel sem jih kuhati za domače, prav zaradi hitrega ritma življenja. Ko so se kozarci začeli nabirati, sem jih nekaj podaril prijateljem, ki so jih zelo pohvalili. Šele ko sem jih kasneje podaril Denisu, se je rodila ideja, da bi iz tega lahko naredili posel," se spominja.
Vse je šlo narobe, a se je uredilo
Prvi koraki v svet podjetništva so bili vse prej kot lahki. "Sploh se nočem spominjati. Vse nam je šlo narobe, a se je uredilo. Trenutno imamo v najemu veliko kuhinjo, a upamo, da bomo lahko kmalu na svojem. Povpraševanje je veliko. Ko se naše omake pojavijo na policah v Intersparih, jih naslednji dan skoraj ni več," je ponosen. Pripravljajo mesno bolonjsko omako in veganski ragu.
Skoraj vsak italijanski kuhar pove, da je njegovo ustvarjanje močno zaznamovala mamina kuhinja. Kaj imajo Italijani s svojimi mamami? "Kaj pa vem, mama je pač mama in mama je ena sama. Ne vem, zakaj, ampak smo dejansko vsi zelo navezani na svoje mame. Najbrž zato, ker nas razvajajo, dokler ne gremo od doma," se nasmehne. Njegove vezi s sorodniki so močne. "Maribor jim je zelo všeč. Sestra razmišlja celo o nakupu hiške tukaj," razkriva. Zdaj je Mariborčan, a hkrati Italijan. Kaj bi po njegovem lahko bilo v Mariboru bolje? "To vprašanje bi bilo primernejše za tiste 'razočarane' Mariborčane. Meni se mesto zdi super. Ima kulturo, zgodovino, je lepo urejeno, ima prireditve, ima nočno življenje, zdi se mi, da ima vse," odvrne. Kje pečejo boljše pice - v Mariboru ali Neaplju? "To je nepotrebno vprašanje. Pica je edina prava samo v Napoliju!" se nasmehne Luigi, ki v šali doda, da je recept za svoje omake zavaroval tudi pred italijansko mafijo.
