Ko brezdomec zavrača ponujeno pomoč

Tatjana Vrbnjak Tatjana Vrbnjak
24.07.2019 17:52

Šestdesetletni Emil Špindler, ki že mesec in pol živi pod nadstreškom za avtomobile na Teznem, je zavrnil tudi ponujeno namestitev v začasni bivalni enoti, ki bi jo moral deliti s sostanovalcem. Primer odpira kar nekaj vprašanj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Emil Špindler se je v bližini centra za socialno delo na Teznu utaboril v upanju, da bo tako prišel do (občinskega) najemniškega stanovanja.
Andrej Petelinšek

Emil Špindler že od 13. junija tabori pod nadstreškom za avtomobile na privatnem zemljišču v neposredni bližini mariborskega centra za socialno delo na Teznu in za zdaj ni videti, da bo kmalu kaj drugače. Šestdesetletnik se je tam utaboril v upanju, da bo tako prišel do (občinskega) najemniškega stanovanja, v katerega bo lahko spravil tudi svoje stvari. Center za socialno delo mu je najprej ponudil namestitev v zavetišču za brezdomce, kar je zavrnil, enako je nedavno zavrnil tudi ponujeno namestitev v začasni bivalni enoti, v kateri bi živel s sostanovalcem.

Zavrača sobivanje

Marca je Center za socialno delo (CSD) Maribor Javnemu medobčinskemu stanovanjskemu skladu (JMSS) Maribor predlagal, da bi ta Špindlerju dodelil začasno bivalno enoto, v kateri bi lahko bival sam. Špindler namreč pravi, da sobivanja z drugo osebo ne zmore, saj se boji, da bi prišlo do konfliktov. Komisija stanovanjskega sklada mu je 24. aprila namestitev v začasno bivalno enoto odobrila, a ključa ni dobil, ker je stanovanjski sklad od CSD zahteval še dodatno mnenje. To je center podal, ponovno predlagal namestitev v začasno enoto, v kateri bi bil Špindler sam (praviloma sta, ko gre za samske osebe, v eni enoti dve osebi), a mu je komisija 26. junija dodelila začasno bivalno enoto pod običajnimi pogoji - torej sobivanje s sostanovalcem, za šest mesecev.

Emil Špindler pravi, da sobivanja z drugo osebo ne zmore, saj se boji, da bi prišlo do konfliktov.
Andrej Petelinšek

Prisila ni mogoča

​"Ponudili smo mu vse, kar smo mu lahko: namestitev v zavetišče za brezdomce, napisali smo predlog za namestitev v začasno bivalno enoto ... Osebna odločitev vsakogar pa je, ali ponujeno sprejme," pravi direktorica CSD Maribor Marjana Bravc. In kaj še lahko storijo? "Samo pogovarjamo se lahko z njim in mu svetujemo, a na njem je, da se odloči, saj je svoboden človek. Prisiliti ga ne moremo, da sprejme ponujeno rešitev," pravi Bravčeva. "Gospodu smo predstavili vse možne oblike pomoči, tudi to, da se lahko vključi v storitev osebne pomoči, ko skozi razgovore in svetovanja s strokovno delavko iščeta rešitve, ki bi bile zanj bolj ugodne. Na enem razgovoru je bil, pričakujemo, da se bo to nadaljevalo. A za storitev osebne pomoči se posameznik prostovoljno odloči," pojasnjuje tudi Ružica Petrovič, pomočnica direktorice CSD Maribor.

Sklad bi oddal stanovanji centru

Špindlerjev primer je odprl kar nekaj vprašanj. Eno od teh je, kako pomagati ljudem, ki imajo iz različnih razlogov pomislek, da bi se namestili v začasne bivalne enote. JMSS Maribor vidi rešitev problema nameščanja posameznikov, ki potrebujejo veliko socialne podpore, v centru za socialno delo, zato mu je ponudil v najem dve stanovanji: dvosobno v Jocovi ulici 4 za 180 evrov neprofitne najemnine ter dvosobno v Panonski ulici 5 b z neprofitno najemnino 175 evrov mesečno, pri čemer bi sklad najemno pogodbo sklenil s CSD Maribor, ta pa bi nato po svoji strokovni presoji vanju nameščal najemnike in jim tam dal socialno pomoč.

Emil Špindler
Andrej Petelinšek

Center se ne strinja s predlogom

A direktorici CSD Maribor Marjani Bravc se predlog stanovanjskega sklada ne zdi primeren, ker da "center za socialno delo ni registriran za oddajanje stanovanj. Naloga stanovanjskega sklada je, da razdeljuje stanovanja ljudem." Bravčeva je odločna, da "center za socialno delo ne more biti najemnik občinskih stanovanj" in da "socialni delavci ne morejo stanovanja naprej oddajati najemnikom". Bi pa, opozarja, "dejansko potrebovali več bivalnih enot z zelo majhno kvadraturo za dodeljevanje posameznikom, v katere bi bilo možno namestiti samske ljudi, brez sobivanja."
​Potrebovali bi skratka več stanovanj za urgentne začasne namestitve, v katerih bi lahko ljudje prebrodili čas do uvrstitve na seznam prosilcev za stanovanje, kar je pogoj, da lahko zaprosijo za subvencijo najemnine; ta se lahko dodeli tudi za najem zasebnih stanovanj. "Zavedamo se, da denarna socialna pomoč ne zadostuje za najemnino in preživetje, če najemnik nima možnosti za subvencijo najemnine," še pravi Marjana Bravc.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta