Ko kdo obleži ob cesti. Pismo bralke, ki je poklicala najprej reševalce, potem policiste

Pismo bralke v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična. 
Andrej Petelinšek

Poklicala sem na 112. "Je poškodovan?" je bilo prvo vprašanje. "Ni vidnih poškodb." "Je alkoholiziran?" "Ne vem, verjetno, ker odklanja pomoč." "Pokličite policijo, mi nimamo nič s tem."
Majhna skupinica mimoidočih srednješolk ga pobere in mu pomaga do žičnate ograje ob cesti. Trdno se je oprime, a treba bo nekako naprej. Popusti oprijem in z vso težo pade vznak na pločnik.
Glas s številke 113: "Če ne more stati na nogah, pokličite 112, mi nimamo kaj z njim početi."
Medtem mu spet pomagata na noge dva mimoidoča. Pretežek je zanju in ga naslonita na ograjo. Noge so kot iz gume, zgornji del telesa mu zvija nazaj. Pokličem na 112. "Prosim, naj pride kdo po njega. Sploh ga ne moremo postaviti na noge. So me policisti napotili, naj vas znova pokličem." "Je alkoholiziran?" "Ne vem. Ne bom se sklanjala k njemu in ga vohala, vem le, da se ne more postaviti na noge. Ga naj položimo na zamrznjeno zemljo in ga pustimo?" "Ja, bomo prišli, ampak bo malo za počakat."
Pa se pripelje policijski avto s prižganimi lučmi. Policist takoj opazi situacijo in podpre človeka, ki ne more sam stati, ter tako razbremeni premražena mimoidoča, ki sta priskočila na pomoč že pred dvajsetimi minutami. Drugi policist pokliče na 112 in takoj za tem zavijajoče pridrvi v ulico reševalno vozilo. Medtem ko ga pritrjujejo na zložljivo posteljo, se zahvali odhajajočima, ki sta ga podpirala.
Jaz seveda še ne smem oditi, čeprav sem tudi že vsa premražena. Klicala sem in moram dati podatke. Svoje osebne (tudi datum rojstva), opažanja, kako je padel, kam je padel, kje se je udaril … Svoje osebne podatke povem, drugo pa ne vem. Nisem videla, od kod in kdaj je prišel. Videla sem le, da je na tleh in potrebuje pomoč. Ko mi dovolijo oditi v stanovanje, se počutim, kot da sem česa kriva.
Tako je, ko kdo obleži ob cesti. Lahko bi kdaj bila jaz. Zaradi česarkoli že. Ljudje so dobri, pomagali bodo. Ampak bo kdo poklical reševalce, policijo? Se bo kdo izpostavil?
Morda kdo anonimno, ki bo potem hitro odšel dalje. Ja, tudi jaz bom poklicala. Kljub vsemu. Kadar bo šlo za človeka, potrebnega pomoči. Ne glede na to, kakšen bo vzrok, zaradi katerega se je znašel v taki situaciji.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta