Barbara Bradač
Številne mariborske osnovne šole se borijo z nevzdržnim stanjem prostorov. V več šolah so določeni prostori odprti kljub inšpekcijskim pregledom, ki so pokazali neustrezno stanje. Na nekaterih šolah je to trohneče pohištvo, ki zaudarja, ponekod celo imajo še azbest," opozarja aktiv svetov staršev mariborskih osnovnih šol. Zato bodo zahtevali večja vlaganja v investicijsko in tekoče vzdrževanje v osnovne šole v mariborski občini.
Ob nerešenih težavah nastajajo nove
Starši so se začeli povezovati preko aktiva. "Čeprav se ravnatelji in starši na vsaki šoli pritožujejo, je bilo to doslej neuspešno. Sedaj nam je staršem prekipelo in skupaj smo oblikovali pobudo. Nujno je, da se vključimo starši v enotnem nastopu do Mestne občine Maribor," pojasnjuje Dušan Vrban, član aktiva. Starši zahtevajo, da mariborska občina v naslednjih desetih letih ne le predvidi sredstev, pač pa tudi, da izpelje investicije v šolsko infrastrukturo v minimalnem znesku pet milijonov evrov letno. Takšen sklep sedaj sprejemajo sveti staršev na mariborskih šolah.
- Aktiv staršev mariborskih osnovnih šol zahteva od občine več denarja za investicije in vzdrževanje mariborskih osnovnih šol.
- Aktiv zahteva, da občina izpelje investicije v šolsko infrastrukturo v minimalnem znesku pet milijonov evrov letno.
- Zaradi premalo denarja sedaj ob nerešenih obstoječih težavah nastajajo nove.
- Mariborske osnovne šole vsako leto obišče komisija občine, ki jo vodstvo šole seznani s potrebami. Izdelani načrt investicijskih vlaganj se izvede glede na sredstva, ki so na razpolago v proračunu.
Gasilski pristop: asfalt s travo vmes
Na kritično situacijo je že lani opozorila strokovna Komisija za pregled objektov OŠ in pripravo plana investicijskega vzdrževanja in obnove opreme, ki vsako leto pregleda vse mariborske osnovne šole in evidentira potrebe ter pripravi predlog prioritetnih vlaganj. Koliko je ta uresničen, je odvisno od predvidenih proračunskih sredstev. Na stanje nujnosti investicij že več let opozarjajo tudi mariborski ravnatelji. "Stanje je takšno, kot smo že večkrat povedali. Potreb je za 15 milijonov evrov, kar se tiče investicijskega vzdrževanja, od sanacije vlage do ureditev telovadnice, kuhinje, jedilnice, kanalizacije, sanitarije ... Nabor in seznam potrebnih investicij obstaja, vsako leto se posodobi in se kaj dosti ne zmanjša, ker je premalo denarja, da bi se kaj več naredilo," je kritičen Damir Orehovec, v letih 2017 in 2018 član komisije, vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol in ravnatelj OŠ Martina Konšaka.
"Številne mariborske osnovne šole se borijo z nevzdržnim stanjem prostorov"
Okna so raje zabili
Na Osnovni šoli Tabor I bi nujno potrebovali obnovo kuhinje in energetsko sanacijo. "Razen nove strehe in letos telovadnice se v 40 letih, kolikor je stara šola, ni obnovilo nič večjega. Nujno potrebujemo energetsko prenovo, načrt je narejen že osem let. V nekaterih učilnicah oken niti več odpirati ne upamo in ne moremo. Smo jih raje zabili z žeblji ali odstranili kljuke, ker se bojimo, da bi lahko komu kakšno padlo na glavo oziroma ga poškodovalo. Najhuje je v računalniški učilnici, saj se zaradi vseh naprav prostor zelo segreje, prezračevanja torej ni," stanje na tretji največji mariborski šoli opiše ravnateljica Martina Rajšp. "Načrti za obnovo kuhinje se pripravljajo. Upamo, da bo od načrtovanja do realizacije čim krajša pot," še doda.
Kungota: Kljub novejši šoli težave
V Kungoti, kjer so šole in vrtci na petih lokacijah, imajo resda novejšo Osnovno šolo Kungota, staro deset let, a obe podružnični šoli v Svečini in Spodnji Kungoti sta v izredno slabem stanju in potrebni precejšnjega finančnega zalogaja, pravi ravnateljica OŠ Kungota Lidija Pulko in še pojasni, da imajo tudi z novimi stavbami velike težave pri vzdrževanju, saj podjetij, ki so jih gradile, ni več in ne morejo uveljavljati garancije. "A zgrajene so bile slabo, tudi slabo načrtovane. Tako deset let staro šolo ogrevamo na olje, kar je velik strošek. Prav toliko star vrtec pa nima urejenega vgrajenega prezračevanja in je poleti vročina, tako so so otroci v zatemnjenih prostorih, da ohranimo primerne temperature." Soočajo se tudi s prostorsko stisko, saj se gradijo naselja in je v občino veliko priseljevanja. Poškodovana igrala na šolskih in vrtčevskih igriščih, ki so namenjena vsem občanom, se odstranijo in le redko nadomestijo z novimi, še dodaja ravnateljica: "Odgovor, ki ga po navadi dobimo od občine, ko bi želeli izvesti kakšno investicijo, je v smislu, da saj imamo nove stavbe, kaj bi spet radi."
100 sedežev, 500 otrok
Ena izmed šol, ki bi nujno potrebovala večjo jedilnico, je Osnovna šola Franca Rozmana - Staneta, saj se je z ukinitvijo OŠ Ivana Cankarja pred desetimi leti število otrok pri njih krepko povečalo. Tako je jedilnica s 100 sedeži postala pretesna. "V dobrih dveh urah moramo nahraniti 500 otrok, kar je izredno težko. Sam način prehranjevanja je neprimeren, saj morajo otroci v kratkem času pojesti kosilo, smernice zdravega prehranjevanja pa so precej drugačne," stanje opiše ravnateljica Katja Pregl, medtem ko opazujemo več metrov dolgo vrsto otrok, ki se še vije daleč iz jedilnice.
Starše: Okvare urejajo sproti
V občini Starše stoji 140 let stara osnovna šola, večkrat dograjena, nazadnje 2006. "S stanjem šole kot je, smo zadovoljni, res pa je, da okvare sproti urejamo in odpravljamo. Tudi stroški so tako manjši, kot pa če čakaš. K temu pripomoreta posluh občine in prizanesljivost naših zaposlenih," pove ravnatelj Franc Kekec. So pa v pridobivanju gradbenega dovoljenja za novogradnjo podružnične šole v Marjeti na Dravskem polju, kjer je v stenah še vgrajen azbest. Investicija, za katero je občina že pridobila zemljišče, je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Iz šolskega ministrstva je ravnatelj prejel odgovor, da državnih sredstev za sofinanciranje za zdaj ni načrtovanih.
Občina: Ni dovolj denarja, povprečnina je nižja
Koliko denarja je potrebnega na področju vzdrževanja in investicij mariborskih osnovnih šol, na mariborski občini zelo natančno vedo, prav zaradi vsakoletnega dela strokovne komisije, ki si prav te dni ogleduje šole in vrtce. "Žal se je v šolsko polje premalo investiralo, zaradi česar tekoče investicije ne morejo spremeniti stanja, ki je nastajalo zadnjih 30 let. Glede na to, da MO Maribor natančno ve, kakšne so potrebe šol in vrtcev, tudi nimamo težav z namenjanjem sredstva za to. Žal pa MO Maribor že od leta 2011 prejema nižjo povprečnino, kot je ta zakonsko opredeljena. Konkretno govorimo o znesku okoli 200 milijonov evrov med letoma 2011 in 2018. S tem denarjem bi brez težav lahko pokrili ne samo vse potrebe šol in vrtcev, ampak tudi preostale komunalne probleme v mestu," so razloge za stanje, kot je, pojasnili na mariborski občini. Lani so za investicije in investicijsko vzdrževanje namenili slabih 600 tisoč evrov, letos dobrega 1,7 milijona evrov.
24 objektov v energetsko obnovo
Občina bo v sklopu javno-zasebnega partnerstva po principu energetskega pogodbeništva prihodnje leto energetsko sanirala 21 osnovnih šol in vrtcev in še tri objekte. Celovita energetska prenova je predvidena za OŠ bratov Polančičev, OŠ Leona Štuklja, OŠ Ludvika Pliberška, OŠ Martina Konšaka, OŠ Maksa Durjave, OŠ Slave Klavore, OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Malečnik, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Draga Kobala, OŠ Rada Robiča Limbuš, Vrtec Tezno, enota Pedenjped in jasli, vrtec Pobrežje, enota Grinič, in tudi za Upravno stavbo MOM.
Prenova na OŠ Janka Padežnika
Na Osnovni šoli Janka Padežnika so v ponedeljek vsi partnerji podpisali pogodbo za preureditev veznega trakta med šolskima zgradbama, ureditev prostorov za športno vzgojo in ureditev zunanjih površin. Dokumentacija za omenjeno investicijo je bila pridobljena že leta 2006. "Novembra se bo začelo zares. Po dvanajstih letih bomo prenovo dočakali. Tako bomo končno odstranili neustrezen vezni hodnik, v katerem je pozimi celo poledica," je zadovoljna ravnateljica Sonja Filipič. "Dobro, da človek ne ve, kako dolgo bo moral čakati, ker bi vmes obupal," je še poudarila. Investicijo, vredno 2,5 milijona evrov, bo financirala mariborska občina tudi iz spomladi najetega kredita.
