(KOLUMNA) Župan s potencialom? Morda

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

“Ne poskušaj postati človek uspeha, ampak raje postani človek vrednot.” Misel Alberta Einsteina se ponuja kot primerna iztočnica ob vrednotenju dela nosilcev oblasti. Razumevanje in odnos do zadev, ki zagotavljajo javno korist ter blaginjo skupnosti in njenih članov, ne glede na to, kateri položaj v družbi zasedajo, mi predstavlja pomembno merilo njihove uspešnosti. Ali lahko župana Mestne občine Maribor po letu vladanja prepoznamo kot človeka vrednot, ki prispeva k uspehu skupnosti?
Pred zadnjimi lokalnimi volitvami smo v regionalnih organizacijah za razvoj nevladnih organizacij organizirali Šolo za župane. Pobuda je bila med kandidati za župane deležna pozitivnih odzivov, bilo pa je tudi nekaj dvignjenih obrvi tistih, ki ob namišljeni vsevednosti ne uvidijo svojih omejitev in so povabilo v šolske klopi razumeli kot nepotrebno izgubo časa, celo kot nespodobno povabilo morda. Ko so na funkcije oblasti izvoljeni ljudje z več ali manj znanja, odprti ali neodzivni za nove in drugačne pristope, kar se zgodi, ker odločajo tudi drugačna merila izbora, kot je znanje, postanemo odvisni od njihovega (ne)znanja. V “učni program” smo vključili področja, za katera vemo, da predstavljajo županskim kandidatom največ težav z razumevanjem, implementacijo in prepoznavanjem njihovih koristi in učinkov. Sodelovanje predstavnikov oblasti z občani, nevladnimi in drugimi organizacijami civilne družbe ter njihovo vključevanje v oblikovanje javnih politik je njihov skupni imenovalec. Naslovili smo štiri pomembna področja razvoja skupnosti: skupnostno načrtovanje in urejanje javnega prostora, soodločanje občank in občanov o porabi javnih sredstev (participativni proračun), kultura in umetnost kot pomembna dejavnika razvoja lokalnih skupnosti in njuna povezanost z razvojem trajnostnega turizma. In ker urejen prostor, bogata kulturna ponudba in povečan obisk turistov ne bodo povsem odpravili neenakosti v družbi, še posebno ne tiste, ki se odraža v življenjskih razmerah ljudi s skrajnega roba družbe, ki živijo med nami v (skriti) revščini, bi moralo biti tudi področje skrbi za ljudi z manj priložnostmi med prioritetnimi nalogami oblasti ob široki vključenosti tistih, ki se s temi problemi poklicno, strokovno ali kot humanitarni delavci vsakodnevno soočajo.

Sašo Bizjak
Bojan Golčar
Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta