Študentje kljub zaprtim gostilnam tudi to pomlad častijo pol litra. A ne v Štuku, kot je to za eno večjih krvodajalskih akcij pri nas običajno, temveč na mariborski medicinski fakulteti, in tudi ne tako zelo radodarno kot v preteklosti. Danes so se namreč pozivu k darovanju krvi, ki je zaradi zaprtja države znova potekalo v prilagojeni obliki, odzvali le trije študentje, medtem ko v normalnih časih v Štuku to stori okoli 150 mladih, naslednji dan pa na oddelku za transfuzijsko medicino na UKC Maribor še dodatnih sto.
"Zdaj teh številk ne moremo realizirati, ker študentov ni v Mariboru, od drugod pa se sem zaradi tega ne bodo vozili. Zato predlagam, naj se mladi udeležujejo lokalnih terenskih krvodajalskih akcij v neposredni bližini njihovega stalnega bivališča," je povedala Erika Kavaš, zdravnica specialistka transfuziologije v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Sistem sloni na mladih
Kljub skromnemu odzivu pa je po njenem prepričanju akcijo pomembno izpeljati, saj se tako med mladimi o tem plemenitem dejanju širi glas in se pridobivajo novi krvodajalci, kar je ključno, da sistem darovanja krvi ostaja prostovoljen in brezplačen. Kaže se namreč trend upadanja števila krvodajalcev, epidemija pa ga je le še poslabšala. Kot pojasnjuje Kavaševa, so že lani, ko študentje večinoma niso smeli biti na fakultetah, pridobili manj mladih krvodajalcev. Akcija poteka še ta četrtek med 7.30 in 13. uro. "Zaradi trenutnih razmer je potrebno naročanje, ampak upamo, da se bomo lahko kmalu spet družili in kri darovali skupaj s svojimi cimri in prijatelji," je povedala Mojca Ban, vodja študentske krvodajalske akcije pri Študentski organizaciji UM, ki vseslovensko tradicionalno akcijo odvzema krvi v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor organizira že več kot 20 let.
Soočajo se s primanjkljaji krvi
Zbiranje življenjske tekočine sicer tudi med epidemijo skoraj nemoteno poteka tako na oddelkih za transfuzijsko medicino kot v terenskih akcijah v organizaciji Rdečega križa. Poraba krvi je bila v severovzhodnem delu države manjša le v času najstrožjih ukrepov lansko pomlad, ko so bili odpovedani selektivni posegi, in sicer za deset do petnajst odstotkov, sedaj pa je poraba taka kot običajno, je dejala Kavaševa. Temu morajo slediti tudi aktivnosti UKC Maribor in Rdečega križa. Na terenske akcije vabijo krvodajalce s pisnimi vabili in SMS-i, s slednjimi pozivajo na odvzem krvi tudi v enote za transfuzijsko medicino, če katere krvne skupne primanjkuje, pa še s telefonskimi klici.
"Krvodajalstvo vas nič ne stane, vam bo pa dalo osebno zadoščenje"
"Ker se zaradi epidemije, ki traja že eno leto, soočamo s primanjkljaji krvi in je ljudi težje vzpodbuditi k darovanju, pozivamo vse, ki želijo pomagati, naj postanejo krvodajalci. To vas nič ne stane, vam bo pa dalo osebno zadoščenje," je povedal Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega Križa. Interesenti se lahko prijavijo s klicem v katero od enot za transfuzijsko medicino.
Krvodajalstvo potrebuje vizijo
Covid-19 je sicer razgalil tudi pomanjkljivosti krvodajalskega sistema. "To je, da nimamo vizije sistema krvodajalstva," izpostavlja Kavaševa. Ključno se ji zdi, da se preskrba s krvjo prilagodi spremembam zadnjih desetih let, da se razširi krvodajalska baza, sistem pa se bolj približa krvodajalcem, tudi z akcijami v bolj oddaljenih slovenskih krajih. Velik izziv za državo pa bo tudi oddaja krvi čez mejo. Avstrijci so namreč v neposredni bližini meje nedavno vzpostavili še Plazma center Vogau, ki bo zaradi plačila gotovo pritegnil še več Slovencev.
