Kulturna dejavnost na Studencih ima že dolgo tradicijo. "Samo še dve leti loči Kulturno društvo Studenci od okrogle obletnice, stoletnice obstoja," že odšteva predsednica Rozika Ogorevc. Interesi, zaradi katerih se člani povezujejo pod njegovim okriljem, so se skozi čas spreminjali. Nekoč so predvsem peli, plesali folkloro in podobno, danes pa sta v ospredju likovna in literarna dejavnost. V KD namreč ljubiteljsko deluje kar pet likovnih sekcij: Stil, Kiparji, Lana, Zarja in Lise. Slednja letos obeležuje 15 let delovanja. Ob tej priložnosti so člani izdali zgibanko, v kateri so predstavili sebe in čas, ki so ga preživeli skupaj ob likovnem ustvarjanju.
Uporabljajo razne tehnike
Skupino Lise so leta 2005 ustanovili zagnani ljubiteljski slikarji in slikarke Jelka Leskovar, Olga Zorenč, Ana-Marija Pušnik, Majda Krajnc, Zlatka Albreht, Ivan Šalamon, Ana Jecl, Milena Mavsar, Nina Slana, Staneja Jeraj, Nela Mitrovič, Kristina Dudek in Vlado Špiganovič. Kmalu so se jim pridružili še Marjana Šket, Nevenka Kavčič, Maria Lipp-Haring iz Avstrije, Vinko Gregurec iz Hrvaškega Zagorja in drugi. Večino časa je skupino vodila Ana-Marija Pušnik, od leta 2017 jo vodi Vincenc Holc. Prav od začetka je njihova mentorica likovna pedagoginja Jelisava Jelka Leskovar, s katero so se nekateri od njih srečali že v studenški Osnovni šoli Janka Padežnika. Danes so ji hvaležni, da jih je usmerjala in spodbujala njihovo slikarsko izražanje.
"Vabimo v svoje vrste, saj za nov začetek nikoli ni prepozno"
Pri slikanju so vedno stremeli za novimi izzivi in tehnikami. Ena od teh je starodavna enkavstika, ki so jo uporabljali že pri portretih mumij faraonov. Njena posebnost je, da se slika z mešanico voskov, pri tem pa je potreben element toplote, celo do 80 stopinj Celzija. Zato si slikarji pomagajo z vročimi predmeti, spajkalniki in likalniki. Posebni barvni efekti, ki pri tem nastanejo, so navdušili tudi člane Lise. V desetletju in pol so ljubiteljski likovniki nanizali precej razstav, čez sto, in izpeljali deset mednarodnih likovnih kolonij. V sklopu teh so imeli tudi spremljevalne kulturne programe in literarne večere. Svoja dela so razstavljali samostojno ali skupinsko v galerijah, domovih starejših občanov, šolah, zavodih, podjetjih po državi, nekajkrat tudi v zamejstvu, pa tudi v sodelovanju z drugimi likovnimi skupinami pri KD Studenci. S tem so obogatili kulturno življenje v marsikaterem okolju.
Slikati je kot napisati pesem
Kot so zapisali v zgibanki, je večina članov Lise odkrila strast do slikanja šele po upokojitvi, ko so si želeli izpolniti življenje z nečim novim, kreativnim, za kar prej ni bilo možnosti. "Izražati se z barvami je kot napisati lepo pesem ali zgodbo," je mnenje Majde Krajnc. "Barvni svet, v katerega sem se zatekala ob petkih popoldne, mi je omogočil odklop od vsakodnevnih skrbi, ki so bile prisotne v službi in doma."
Običajno ob praznovanju jubilejev usmerimo pogled v preteklost in preštejemo dosežke. "Vendar številke niso pomembne, niti to ne, kako umetniško dovršeni in gledalcem všečni so naši izdelki. Pomembno je zgolj, da nas tovrstno ustvarjanje veseli, izpolnjuje in bogati naš vsakdan. Marsikaj lepega smo doživeli v skupnem druženju in med seboj stkali mnoge prijateljske vezi. Zato tudi v prihodnje ne mislimo odložiti čopiča in slikarske palete. Optimistično zremo v čas brez korone in vabimo nove člane v svoje vrste, saj za nov začetek nikoli ni prepozno," pravi Vincenc Holc, vodja Lis.
