Maribor - Clochemerle! Danes bi zmagal v kategoriji najbolj s prenosnimi stranišči ponesnaženem mestu

Da je kultura vsakega okolja tudi kultura prebivanja in čistoče mesta, je mantra vseh razprav o naši kulturi v obče, v najširšem kontekstu. Tudi tako imenovana kultura stranišč in smetnjakov nekega civiliziranega mesta je absolutno vredna resne pozornosti in skrbi vseh, ki jim je za Maribor mar. In taki smo ja vsi. Saj že etimologija imena mesta to terja od nas.
Je res mogoče za zabavo meščanov in turistov žrtvovati in degradirati čisto vse lokacije v Mariboru, tudi v starem, zaščitenem mestnem jedru, in namestiti prenosna stranišča kjerkoli? Po možnosti še v kombinaciji s smetarniki. Kot se dogaja zadnje dni v pasaži mestne hiše na Rotovžu, tiste stavbe, ki je simbol mestne oblasti že pol stoletja. Komaj smo se navadili na ponavljajoči se Clochemerle pred Večerovo hišo ob koncertnih in zabavnih dogodkih na Trgu Leona Štuklja, ko nam pred vhod v Ulici slovenske osamosvojitve nanizajo na desetine prenosnih stranišč - dixijev in se smrad po urinu širi daleč naokoli, že je na udaru nova lokacija, še elitnejša. V starinskem podhodu mariborskega rotovža, kjer je sicer že od nekdaj zaudarjalo po urinu, so ob smetarnikih namestili še dva dixija. Za potrebe komercialnih zabavnih prireditev na Glavnem trgu. Najprej iger, potem kruha ali najprej zabava, potem skrb za dediščino, okolje in podobne zatežene teme. Streljaj od zavoda za varstvo kulturne dediščine in v nekdanjih prostorih mestne oblasti se širi neznosen smrad in kulturnozgodovinsko zaščitena okolica se koplje v smradu in smeteh. Tistim, ki tam odtakajo, pa je prihranjeno iskanje sanitarij po okoliških lokalih. Vse za dobro počutje mehurja in komoditeto obiskovalcev na Glavnem trgu.