Maribor ima veliko zelenih površin, a malo parkovnih. Vsi parki, razen Magdalenskega, so iz 19. stoletja, je v uvodu v debato o Mestnem parku, ki je pred dnevi napolnila dvorano v Vetrinjskem dvoru, povedal krajinski arhitekt Niko Stare. Manj znano je, da je imel nekoč Maribor tudi Langerjev park, ta je obdajal vilo in se razprostiral tam, kjer so sedaj Branikova teniška igrišča in Ljudski vrt. Danes je Maribor kljub obilici zelenja siromašen s parkovnimi površinami, po Staretovih izračunih bi potrebovali še vsaj 75 hektarjev parkov.
"Že če bi občina odkupila, uredila in opremila Stražun, bi dobili velik park. Upajmo, da bo vzpostavljen vsaj park ob Pekrskem potoku," je povedal Stare, ki poudarja, da je v času Festivala Lent pritisk na park zelo velik. Predvsem zaradi glinenih tal - ob obnovi parka v 70. letih, ki jo je vodil in so obnavljali tudi travišča v parku, se je namreč izkazalo, da tudi drenaže niso urejene. Krajinski arhitekt je še pohvalil Snago, da so travišča in cvetlične grede dobro vzdrževane, nekoliko manj odobravanja pa žanjejo nove zasaditve dreves.
Raba parkov se spreminja
"Primerjati mariborski park s severnoatlantskimi ni možno, gre za popolnoma drugačne in bolj odporne parkovne površine," pa je izpostavil krajinski arhitekt Robert Gostinčar in dodal, da se raba parkov spreminja: "Že gospod Stare je oral ledino in vložil precej truda, da so otroška igrala sploh lahko postavili v Mestnem parku. Uporabniki želijo nove vsebine in ljudje želijo Art kamp." A kozmetični popravki v parku ne bodo dovolj, je dejal Gostinčar in poudaril, da je pri tovrstnih obnovah v mestu že dolgo manjka sodelovanje krajinskih arhitektov. Izpostavil je tudi, da večni izgovor, da denarja za urejanje parka občina nima, ne drži, saj občani v sklopu komunalnega prispevka plačujemo tudi za urejanje zelenih površin.
Končno ureditev tretjega ribnika
Na okroglo mizo je bil vabljen podžupan arhitekt Gregor Reichenberg, a se je opravičil, sta pa z Alenko Debenjak, predsednico lokalne izpostave Zbornice za arhitekturo in prostor, po njenih besedah "imela konstruktiven pogovor, podžupan pa je tudi obljubil mesečne sestanke". Obiskovalci parka so imeli veliko predlogov, kaj v njem spremeniti - tako je Bruno Fras iz Ribniškega sela predlagal, naj se z grmovnicami zapre prehod, ki ga mnogi uporabljajo za prehod iz parka do Piramide, poenoti naj se urbana oprema. Debenjakova se je zavzela za kavarno, kjer je nekoč že bila, v sedanjem akvariju.
"Če bi občina odkupila, uredila in opremila Stražun, bi dobili velik park"
