Igor Selan
Kot smo poročali, je mariborski mestni svet na ponedeljkovi seji soglasno potrdil pristop Maribora h gostiteljstvu poletnega olimpijskega festivala evropske mladine 2023. Ali bo Maribor dejansko gostil športne igre mladih med 14. in 18. letom starosti, bo sicer znano 28. januarja, ko bo o tem odločala skupščina Evropskih olimpijskih komitejev, katerih predsednik je Slovenec Janez Kocijančič. A verjetnosti, da mesto iger ne bo dobilo, praktično ni, saj je Maribor edini kandidat za organizacijo.
Kot je povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, je bila organizacija ponujena Sloveniji, odločiti se je bilo treba le, kdo bo festival gostil. Sprva je bila organizacija ponujena Kopru, z bivšim županom Borisom Popovičem naj bi bilo že vse dogovorjeno, a je nova koprska oblast organizacijo zavrnila, zato so morali najti novega gostitelja in jo tik pred iztekom roka ponudili Mariboru.
Štiri tisoč študentskih in dijaških postelj
Koper v predvidenem terminu - festival naj bi bil med 24. junijem in 1. julijem 2023 - nima toliko prostih namestitvenih kapacitet, pravi predsednik Športne zveze Maribor Tomaž Barada. "V Mariboru smo to sposobni urediti. Udeležence, teh bo več kot tri tisoč, lahko namestimo v študentskih in dijaških domovih, po potrebi pa lahko dodatne namestitvene kapacitete poiščemo tudi v hostlih," je dejal Barada.
Tekmovali bodo v desetih športih
Kot pravijo v Olimpijskem komiteju Slovenije, se bo olimpijskega festivala evropske mladine 2023 udeležilo predvidoma okrog 3600 mladih športnikov, športnic in uradnih spremljevalcev iz 50 evropskih držav. Športniki bodo tekmovali v desetih športih: atletiki, kolesarstvu, športni gimnastiki, judu, plavanju, tenisu, košarki, rokometu in odbojki ter v olimpijskem športu po izbiri gostitelja. Neuradno naj bi organizatorji razmišljali o gorskokolesarskem cross countryju, ki bi ga izvedli na Pohorju, možna je tudi organizacija rolkanja v novem skate parku.
Gabrovec razume skepso Štajercev
Nasprotno se zdi Baradi termin primeren: "Otvoritveno ceremonijo, ki vključuje prižig olimpijskega ognja in svečano prisego udeležencev, bi lahko združili z zaključkom Festivala Lent. Kakšna bo, je odvisno predvsem od financ, vendar se sam zavzemam za to, da ne bi naredili pompozne, ampak prijetno in lepo. Je pa o takih podrobnostih še prezgodaj govoriti, po uradni pridobitvi moramo najprej oblikovati organizacijski odbor, v njem bodo verjetno predstavniki Športne zveze Maribor, Olimpijskega komiteja in mestne uprave, potem pa bomo videli, kako naprej. Sem pa prepričan, da je Maribor sposoben dogodek organizirati kvalitetno."
"Maribor si lahko obeta tudi številne gospodarske učinke"
Koliko mesto prispeva in koliko dobi
Barada še pravi, da finance naj ne bi povzročale skrbi. Tudi če ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport ne bi zagotovilo obljubljenega milijona evrov, naj bi iz različnih virov za organizacijo prejeli 4,8 milijona evrov. Mesto gostitelj pa mora zagotoviti namestitev in hrano za športnike, športno infrastrukturo, logistiko ter organizacijo slovesnosti ob odprtju in koncu iger, kar bi po nekaterih ocenah stalo od štiri do pet milijonov evrov.
"Vsa prizorišča so za tekmovanja primerna že zdaj, to vendarle niso olimpijske igre. Hkrati so praktično vsa dostopna peš, od Dvorane Leona Štuklja do stadiona Ljudski vrt, tako da tudi logistika ne bo pomenila prevelikega stroška. To je naša največja prednost," je prepričan Barada. Da bi organizatorjem še dodatno zmanjšali stroške za logistiko, pravi Gabrovec, bodo v mariborski pisarni Olimpijskega komiteja dodatno zaposlili dve osebi.
Organizatorjem pa bodo s prostovoljnim delom na pomoč priskočili tudi mladi Mariborčani. "Mestni mladinski svet ima platformo Mladiborčani, preko katere že zdaj izvaja številna prostovoljna dela. Ko bodo zadeve dovolj daleč, si lahko organizatorji obetajo tudi našo pomoč," je povedal Matic Matjašič.
