Jasmina Cehnar
Tudi Maribor se je podal v boj, da v svojo sredino pritegne čim več domačih gostov, ki naj bi s pomočjo državnih vavčerjev pomagali reševati turistične ponudnike. A ta bitka je bila očitno vnaprej izgubljena. Ta teden je Furs objavil prve podatke, ki za mesto niso vzpodbudni. V enem mesecu je bilo namreč unovčenih 114.566 bonov, od tega v štajerski prestolnici le 714. Ali povedano drugače, do 15. julija se je od izkoriščenih 16 milijonov državnih evrov k mariborskim ponudnikom steklo slabih 100.000 evrov.
Širše območje uveljaviti kot vinsko destinacijo
"To je skladno s pričakovanji in napovedmi strokovnjakov, da mesta ne bodo prioritetna izbira turistov," z izkupičkom ni zadovoljna Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, kjer so sicer pripravili kar nekaj, zlasti digitalnih promocijskih aktivnosti in predstavitvenih videov, a problem je, tako sogovornica, mentaliteta ljudi, ki poleti hrepenijo po morju, gorah ali termah.
"Totalna borba za preživetje"
Trenutna turistična realnost mesta Maribor je klavrna. Ob tem, da boni niso uspeli pritegniti domačih gostov, je tudi tujcev malo. Tako je bila po podatkih zavoda za turizem zasedenost prenočitvenih kapacitet v juniju 20-odstotna, v juliju pa trenutno le okoli 25-odstotna. To je posledica poletne odvisnosti od tranzitnih gostov, ki jih je letos kakopak pošteno razredčil koronavirus. Posledično veliko turističnih ponudnikov še ni odprlo svojih vrat. Tudi največji mestni hotelir, Terme Maribor, obratuje samo s Hotelom Ibis (nekdanji Orel) v strogem mestnem jedru. Ali tudi na račun bonov, je neznanka, saj Terme z javnostjo že dlje časa ne komunicirajo.
"Lahko smo odprti, ampak na žalost naših storitev nimamo komu ponuditi"
Rekordni čokoladni vavčerji
Brez tovrstnih skrbi pa so v obeh mariborskih glampingih, kjer domači gostje pospešeno porabljajo turistične bone, prihajajo pa tudi tujci. V Čokoladni vasi ob Drava centru so skoraj polno zasedeni, doslej je bilo pri njih unovčenih preko 200 vavčerjev, torej dobra četrtina v Mariboru koriščenih bonov. Verjetno tudi na račun posebnega paketa, "čokoladnega vavčerja", v katerem so nekoliko pocenili svoje storitve in jih približali širši publiki. "Pričakujem, da bomo tudi v jesenskem in zimskem času skorajda razprodani. Trenutno beležimo več kot 80-odstotno zasedenost. Ob vikendih bi lahko zapolnili tudi 50 hišk," je za državni ukrep hvaležna Zvezdana Lubej, solastnica Čokoladne vasi, sicer presenečena nad tako nizkim številom vavčerjev, unovčenih v Mariboru. "Gostje si želijo še kaj več, ne le prenočišča. Ponuditi jim moramo edinstveno, avtentično doživetje. To je naš cilj, ki ga zasledujemo," pojasnjuje njihov uspeh.
Mariborsko Pohorje: mizerno
Poleg glampingov je v zvezi z boni po podatkih mariborskega turističnega zavoda največ povpraševanja še za turistične kmetije, apartmaje na podeželju in nastanitve na Pohorju. A slednje za mariborski del Pohorja v nasprotju s pričakovanji ne drži. Tam večina ponudnikov prenočitvenih nastanitev sploh ne obratuje. Hotel Habakuk, ki bi bil s svojimi bazeni in velnes centrom za koriščenje bonov gotovo precej aktualen, je zaprt, saj naj bi ga prenavljali še vse do decembra.
Prihodek iz turistične takse prepolovljen
Na Mestni občini Maribor računajo, da bo njen proračun iz naslova turistične takse letos prikrajšan za skoraj polovico. Lani je javna blagajna na ta račun prejela dobrih 640 tisočakov, letošnji plan je 350 tisoč evrov. "Zagotovo bi si želeli več obiskovalcev, a se kot turistična destinacija po obisku, posebej v poletnih mesecih, še ne moremo primerjati z destinacijami na zahodu države," trenutno število unovčenih bonov komentirajo na občini, kjer poudarjajo, da se bo turistična slika v drugi polovici leta gotovo izboljšala. "Hkrati je situacija tudi priložnost za nova povezovanja med turističnimi ponudniki, nove inovativne zgodbe in ustvarjanje novih turističnih produktov. Mesto ima izjemen potencial denimo v športnem in kulturnem turizmu," na MOM v dani situaciji vidijo priložnost.
Vavčerji ne bodo v pomoč 40 odstotkom hotelskih podjetij
"Destinacijski marketing je slab. Promocija Štajerske, da o Mariboru niti ne govorim, je enaka nuli," Marjan Krajnc, lastnik Hotela Bellevue, za prazne sobe krivi lokalni turistični zavod in nacionalne medije, ki da promovirajo v glavnem Ljubljano in zahodni del države. Medtem so vsi drugi sogovorniki z letošnjim promocijskim in drugim angažmajem Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, ki se je med drugim vključil v kampanjo Slovenske turistične organizacije, zadovoljni, četudi je za promocijo na voljo relativno malo denarja, poleg tega je bil zavod zaradi koronakrize podvržen proračunskim rezom.
"Gostje si želijo še kaj več, ne le prenočišča. Ponuditi jim moramo edinstveno, avtentično doživetje"
Pohorje 365 prodalo štiri pakete
A tudi iz tega naslova koristi v denarju (še) ni. Bistriška turistična agencija Pohorje turizem, ki skrbi za trženje, je doslej uspela enega od sedem- oziroma tridnevnih paketov v kampanji Pohorje 365 prodati štirim družinam. Ilona Stermecki iz omenjene agencije kljub zanemarljivim številkam meni, da je začetek dober, saj da gre za nov produkt, ki se ga morajo ljudje šele navaditi, hkrati pa sta vzpodbudna tudi veliko povpraševanje in obisk spletne strani. "Veliko klicev dobimo iz Primorske in Ljubljane. Največ se odločajo za Kope, kjer je ponudba zelo povezana in paket ponuja veliko aktivnosti, pa tudi za Roglo. Najmanj pa ravno za mariborsko stran Pohorja, saj je ta del dojet kot mesto, družine pa poleti iščejo pohodništvo in kolesarjenje v naravi. Predvidevam, da bo za mesto Maribor večji odziv jeseni in pozimi, ko bodo ciljna skupina pari in starejši, ki jih zanimajo tudi kak vodeni sprehod po mestu, ogled Vinagove kleti, Hiše Stare trte ..." razmišlja sogovornica in poudari, da imajo v mislih tudi pripravo zimskih povezovalnih paketov, še zlasti ker gospodarsko ministrstvo že preigrava možnosti, da koriščenje bonov podaljša v prihodnje leto.
Nova povpraševanja vsak dan
Na to upa tudi Urbančič Windischeva, ki pravi, da je s povpraševanjem domačih gostov veliko bolje v okolici Maribora - v Svečini, Framu, Račah in Slovenski Bistrici ter širši destinaciji, kjer se ponudba nastanitev tudi bolje sklada s predstavo družin o preživljanju dopusta nekje na kmetiji oziroma v naravi. To potrjuje že Areško Pohorje, kjer se v primerjavi z Mariborskim piše povsem drugačna zgodba. Maksimilijan Klančnik, vodja Ruške koče in predsednik Turističnega društva gostincev Pohorja, računa, da bo imel zaradi bonov 40 odstotkov več prenočitev v primerjavi z lani. Mapa, v kateri hrani obrazce za unovčitev bona, je že skoraj polna, v njej ima že 50 listov.
"Ni večera, ko ne bi imeli gosta, ki koristi bon. Konec julija in avgusta je naša zasedenost 80-odstotna, nova povpraševanja pa dobivamo vsak dan," je zadovoljen Klančnik. V Ruški koči gostje večinoma ostajajo za eno noč, redko dva do tri dni, prihajajo pa večinoma iz Primorske in Gorenjske. "Gostje povedo, da tukaj še nikdar niso bili. Prepričan sem, da bodo na račun bonov ljudje bolj spoznali Pohorje in Slovenijo nasploh," je prepričan gostinec, ki je presenečen, da ljudje v velikem številu prihajajo kljub ne najboljšemu vremenu tega poletja. Meni, da se bo sezona raztegnila do oktobra, ko lahko po njegovem Pohorje računa še na veliko Slovencev z vavčerji.
Na bolj obetavno jesen, ko se bodo Slovenci vrnili z morja, in zimo, ko bo verjetno velik delež vavčerjev še neizkoriščen, pravzaprav računa skoraj vse mestno turistično gospodarstvo, a hkrati trepeta, kaj bo prineslo novo virusno obdobje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
