Nina Ambrož
Stanje na podravskem nepremičninskem trgu je živahno in bo še, pravijo poznavalci. V Mariboru na dobri lokaciji, zlasti v centru mesta in na območju Tabora, povpraševanje precej presega ponudbo, v povprečju se za eno dobro nepremičnino zanima pet kupcev, ocenjuje Valerija Kamnik, nepremičninska posrednica. Dosežene prodajne cene so v takšnih primerih običajno višje od oglaševanih. V zadnjih dveh letih so se cene povišale za okoli 20 odstotkov, ugotavljajo nepremičninski agentje. Na omenjenih lokacijah, v centru in na Taboru, lahko urejene starogradnje v kratkem dosežejo tudi 2000 evrov za kvadratni meter. V promet gredo tudi urejene starejše hiše z manjšo parcelo in ceno do 100.000 evrov, hiše s ceno nad 200.000 evrov niso mamljive.
"V Mariboru se pozna, da stanovanj primanjkuje," pravi Kamnikova. Nekaj večjih novogradenj je v teku, denimo naselje s hišami v Radvanju in bloki na Studencih, a preden bo tam zrasla za bivanje prijetna soseska, bo preteklo še kakšnih pet let. Sicer pa naj bi nekaj novogradenj po Mariboru bilo na prodaj že drugo leto. Trg bo posrkal cene med 1500 do 1700 evri za kvadratni meter novozgrajenega stanovanja, je napoved. Najemniški trg nepremičnin je svojevrstno, še bolj zasičeno področje. Povpraševanje je v Mariboru izjemno veliko, iščejo jih tako mladi kot starejši. Dvosobna stanovanja dosegajo od 300 do 500 evrov mesečne najemnine, luksuzno opremljeno stanovanje je mogoče iztržiti tudi za tisočaka.
Ali lahko z novim županom, ki bo verjetno naklonjen intenzivnejšemu razvijanju turizma, tudi Maribor pričakuje ljubljansko deficitarno stanje, kjer lastniki stanovanj te množično oddajajo turistom, za domačine pa jih primanjkuje? Kamnikova meni, da te bojazni ni. Bo pa povpraševanje po nepremičninah najbrž še večje. Slovenija velja za varno in čisto destinacijo.
Interes tujcev je že velik, na Štajerskem so nepremičnine cenejše kot v zahodnem delu države in zato zanimive tudi kot naložbe, in bo predvidoma še rasel. Maribor je zdaj aktualen za Ukrajince, zlasti za ukrajinska podjetja, in posameznike iz Nemčije in Avstrije.
Na nepremičninski trg bi lahko vplivala politika kreditiranja, če bi se zaostrila, vendar imajo Slovenci kar nekaj denarja v depozitih in nogavicah. Prav tako ni Zanemarljiva politika države. Novi gradbeni zakon povzroča kar precej težav, saj je zbiranje dokumentov (od gradbenih do uporabnih dovoljenj) za starejše nepremičnine dolgotrajna birokratska kalvarija, lastniki pogosto nimajo denarja, da bi plačali vse, kar država zahteva, ali se ne znajdejo v postopkih in jih predajo nepremičninskim agencijam. Prodaja takšnih nepremičnin je zapletena. Nepremičninarji pa opozarjajo še na problem zaščite intelektualne lastnine. Kadar prodajo nepremičnine prevzame agencija, naj ta izvede ves postopek, ne pa, da lastnik nepremičnine prodajo izvaja tudi v lastni režiji in pri tem uporabi vse delo (cenitev nepremičnine, oglas) agencije, opozarja nepremičninska posrednica Valerija Kamnik. Agencije si namreč provizijo zaračunavajo pretežno šele, ko je nepremičnina prodana. Redke posebej računajo posamezne storitve.
