Kljub temu da so člani odbora za komunalo v mestnem svetu odločili, da višanja cen odvoza odpadkov ne bo, dokler se ne raziščejo s sortirnico povezane okoliščine, zaradi katerih se je javno podjetje Snaga znašlo v minusu, bodo v četrtek na prvi izredni seji mestnega sveta v tem mandatu mestni svetniki odločali o zvišanju cen, ki ga predlaga mariborsko komunalno podjetje. Predlagana zvišanja cen niso tako visoka, kot je bilo napovedano sprva, ko naj bi cene zrasle za kar 60 odstotkov. Elaborat, o katerem bodo v četrtek odločali svetniki, predvideva, da naj bi za 14-dnevni odvoz smeti iz 120-litrske črne posode (mešani komunalni odpadki) plačevali 13,63 evra, doslej je tak odvoz stal nekaj pod desetimi evri. Odvoz bioloških odpadkov iz 120-litrske rjave posode bo po novem stal 70 centov. Če bodo svetniki potrdili predlog Snage, bodo nove cene pričele veljati prvega maja.
Evropska skladišča so polna
Kot smo že pisali, so pri Snagi že večkrat opozorili na nevzdržnost cen odvoza odpadkov, ki se niso spremenile že več kot deset let, spremenil pa se je v zadnjih letih tudi trg z odpadki. "Posebno težavo pri poslovanju z odpadki predstavlja razdor odpadkovnega trga. Vzroka sta predvsem dva. Prvi se je začel z omejitvijo prevzema frakcij odpadkov s strani daljnovzhodnih držav. Posledično so evropska skladišča izsortiranih in ločeno zbranih frakcij polna. Trg je postal izbirčen, prevzem zelo omejen, cene za odvzem frakcije so drastično padle. Drugi vzrok je zapolnitev evropskih kapacitet energetske izrabe (predvsem z odpadki z juga Italije in iz Velike Britanije). Posledično so cene energetske izrabe poskočile z nekdanjih 30 do 40 evrov na tono na preko 100 evrov na tono. V Sloveniji so zaradi navedenega stroški obdelave odpadkov poskočili tudi za 80 odstotkov in več," utemeljujejo v elaboratu pri Snagi. Umirjanje trga pričakujejo v letih 2020 do 2022, ko bodo v osrednji Evropi povečane predelovalne kapacitete, ki so sedaj v izgradnji oziroma so načrtovane. Šele takrat bo tudi mariborska sortirnica prišla do izraza, saj bo Snaga v sortirnici lahko prilagajala izhodne frakcije potrebam na trgu. "Center nam bo takrat omogočal, da bomo stroške ravnanja z odpadki lahko pričeli nižati, kot je bilo to predvideno," napovedujejo.
Spomnimo, predlog višanja cen odvoza je javnost razburil ravno zato, ker so v Snagi z investicijo v sortirnico odločno napovedovali tudi nižanje zneskov na položnicah občanov.
Višji stroški
V letu 2018 je Snaga zbrala nekaj čez 17 milijonov ton mešanih komunalnih odpadkov, skupaj vseh odpadkov (embalaže, papirja, stekla, biološkega odpada) pa 45,6 milijona, kar je dva milijona več, kot so predvideli v začetku leta. Razlika je nastala zaradi povečanja količine biološkega odpada, Mariborčani smo zavrgli tudi več lesa kot predvideno. Poleg večjih količin odpada je stroške javni službi zbiranja komunalnih odpadkov po poročanju Snage povzročilo tudi povečano število okvar vozil (v povprečju so vozila podjetja stara devet let), nad pričakovanji so se povišali stroški amortizacije, občutno pa so se znižali prihodki od prodaje ločeno zbranih frakcij (leta 2017 je odkupna cena papirja znašala 113 evrov na tono, v letu 2018 pa le še 66,5 evra na tono). Stroške režije so znižali za deset odstotkov, so našteli v elaboratu.
