Enaintrideseti december, ko naj bi mariborska in pet okoliških občin (Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Miklavž, Duplek in Starše) zaradi spornih določil konec leta 2016 sprejetega zakona o lekarniški dejavnosti prodale družbo Farmadent, se hitro približuje. Kljub temu pa obstaja možnost, da občine svojega najdonosnejšega podjetja, ki je skupaj s hčerinskim GoPharmom lani ustvarilo 113 milijonov evrov prometa in 2,25 milijona evrov dobička, ne bodo poceni razprodale. To bi se namreč, če vnovičnega podaljšanja roka za prodajo ne bi bilo, kaj lahko zgodilo. Kaže pa, da že drugo podaljšanje roka za prodajo vendarle bo.
"Multinacionalke so žal dosegle panplanetarni status, zanje ne veljajo nobena pravila"
Cene zdravil bi se lahko zvišale
Z desetimi glasovi za in tremi proti se je namreč s podaljšanjem roka prejšnji teden strinjal odbor za zdravstvo državnega zbora. Ta bo o novelaciji zakona odločal na novembrski seji, ki bo prihodnji ponedeljek. Predlog za podaljšanje roka sta pripravili poslanski skupini LMŠ in SMC, pri čemer predlagatelji med drugim opozarjajo, da so številne določbe zakona v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem. Kot je znano, je pobudo za to sprožila ljubljanska občinska družba Lekarna Ljubljana, stoodstotni lastnik veletrgovca LL Grosist, ustavno sodišče pa o tem vprašanju še ni odločilo. Nadalje pobudniki opozorijo tudi, da bi se lahko cene zdravil, če bi se zakon uveljavil v sedanji obliki, v prosti prodaji zvišale. Zato v predlogu zapišejo: "Predlagatelji ne vidimo razloga, zakaj ne bi smel javni lekarniški zavod kupovati zdravil od lastnega veletrgovca po nižji ceni, kot jo ponujajo zasebni ponudniki na trgu, in s tem ponujati svojim kupcem nižje cene."
Rok za prodajo enkrat že podaljšan
Prodajo Farmadenta zapoveduje decembra 2016 sprejeta novelacija zakona o lekarniški dejavnosti, ki naj bi prepovedovala vertikalne povezave v lekarništvu. Kaj to pomeni? Da lekarne ne bi smele ustanoviti, voditi, imeti v lasti ali nadzirati veletrgovca z zdravili, in sicer ne neposredno ne posredno prek povezanih oseb. Ker so ustanoviteljice Lekarn Maribor občine, te torej ne bi smele hkrati biti tudi lastnice Farmadenta. Zakon je sprva prodajo Farmadenta predvideval do januarja 2018, občinam je torej dal na voljo za prodajo le eno leto, a je nato državni zbor rok podaljšal za dve leti, da bi se občine lahko zakonodaji prilagodile v razumnem roku in se na ta način izognile prodaji svojega premoženja pod prisilo, rezultat katere bi bila prodaja pod ceno.
Nova razmerja na trgu
Pobudniki novelacije zakona ob tem opozorijo še na nova razmerja na trgu: "Zaradi majhnega števila prevladujočih ponudnikov na trgu obstaja na trgu ne samo oligopol, temveč celo duopol. Dva veletrgovca (Kemofarmacija in Salus, op. p.), sta leta 2017 obvladala skoraj 67 odstotkov trga zdravil, dva javna (Farmadent in LL Grosist, op. p.) 22 odstotkov, ostali pa zgolj deset. /.../ Če bi prišlo do prodaje omenjenima zasebnima subjektoma, bi ta po akvizicijah obvladovala 90 odstotkov trga z zdravili."
Naj spomnimo, da je Farmadent že dvakrat skušal kupiti prav Salus, Kemofarmacija v lasti multinacionalke McKesson pa je nedavno s Farmadentom prekinila pogodbo in ga pred morebitno prodajo skušala postaviti v še slabši položaj.
Brez pritiskov odvetnikov in multinacionalk
"Farmadent sem vedno razumel kot za Maribor izjemno pomembno podjetje. Tudi zato sem mnenja, da ni prav, da veletrgovino z zdravili prepuščamo tujim podjetjem. Res je, da je v tem primeru šlo za direktivo, ki je prišla iz Bruslja, vendar se mi ne zdi prav, da temu tako slepo sledimo. Multinacionalke so žal dosegle panplanetarni status, zanje ne veljajo nobena pravila, medtem ko se jim moramo mali udinjati," je svoje razloge za pripravo novelacije zakona navedel mariborski poslanec Branislav Rajić (SMC).
Da bi bilo prav, da bi ministrstvo za zdravje pripravilo nov zakon, ki ne bi omogočal samo prehodnega obdobja, v katerem občinam ne bi bilo treba prodati Farmadenta, ampak bi mu skupaj z ljubljanskim LL Grosistom omogočil celovit razvoj, pa meni mariborski župan Saša Arsenovič: "Upam, da bo državni zbor sledil odboru za zdravstvo in rok za prodajo podaljšal. Vendar bi bilo smotrno, da bi ministrstvo zdaj, ko je stvar še vroča in smo na to temo podali že nič koliko argumentov, opravilo svoje in zakonodajo spremenilo tako, da bi jo prilagodilo interesu slovenskih podjetij namesto tujim multinacionalkam. Upam, da je končno prišel čas, da se bo Farmadent lahko normalno razvijal naprej, brez pritiskov odvetnikov, multinacionalk in medijev. Vedeti morate, da zaposluje 70 ljudi, ki se zdaj namesto z boljšim servisom, nižanjem cen zdravil in razvojem novih produktov ukvarja s tem, ali bodo obstali ali ne."
