Simona Dijak
Saša Kovačev je eden tistih obrtnikov, ki še verjamejo v svoj poklic, v čevljarstvo, čeprav so tovarne (pre)velika konkurenca in zdaj čevljarsko delavnico najdemo le redkokje. "Moj oče Sava Kovačev je eno leto pred mojim rojstvom odprl to delavnico, pravzaprav lahko rečem, da sem se v tej čevljarski delavnici rodil," razlaga 50-letni čevljar, ki ta poklic opravlja že približno 35 let.
K čevljarju z erotičnimi pripomočki
Ljudje so velikokrat tudi sami kritični do proizvajalca čevljev, saj čez čas opazijo, iz kako slabih materialov je današnja roba. V svoji obutvi denimo najdejo vložek iz plastike. "Kasneje pridejo k meni in me prosijo, naj ga zamenjam s kakšnim usnjenim, mehkejšim, da noge manj trpijo," razlaga sogovornik, ki meni, da ni nepomembno, kaj obujemo, "vsak človek nosi vso svojo težo telesa na nogah. In ne samo to. V čevljih hkrati nosi svoj karakter, ki je pri kom mnogokrat težak." In malo resneje doda, da je od kvalitetne obutve odvisno, kako bomo prenašali našo težo in kako lahkotno se bomo pri tem počutili.
Poklic čevljarja ne bo propadel
Čevljarji s to obrtjo ne bodo obogateli, želijo pa tradicijo te obrti peljati v prihodnost, še pravi Kovačev in pri tem je tudi dejaven. Vpet je namreč v dinamiko Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kjer se med drugim borijo za poklice, ki izginjajo. V mariborski enoti zbornice pohvali predsednika Aleša Pulka in vse druge, ki jih skrbi za prihodnost - ne le čevljarskega poklica, ampak tudi vseh drugih obrti. V okviru zbornice aktivno prirejajo predstavitve tovrstnih poklicev na šolah, tako želijo to dejavnost približati mladim. "Brez tega mladi ne bi imeli občutka, za kakšno delo gre. Zelo dolgo je treba, da se predstavitve poklicev, kot so denimo zidar, frizer, čevljar, dotaknejo mladih. Podmladka za takšne poklice skorajda ni več, zato je ta poteza še toliko več vredna. V zbornici bi bili zelo veseli, če bi lahko čim več mladih - seveda v spremstvu staršev - sprejeli med nas in jim še podrobneje pokazali, kako različne vrste obrti funkcionirajo. Tiste, ki jih to zanima, smo pripravljeni z veseljem usmeriti naprej in jih poučiti o njem, torej takšne, ki še ne vedo, kaj bi v življenju počeli, imajo pa ročne spretnosti in si takšnega znanja seveda želijo," še apelira čevljar, ki sam najraje obuje mokasine. Če se mladi seznanjajo s takšnimi poklici, kaj slabega iz tega po njegovih besedah ne more nastati. In kaj Saša Kovačev najprej opazi na sočloveku? Čevlje, kakopak.
