Mariborski otok: Velika pestrost ptičjih vrst na tako majhnem območju

Mariborski otok ima obiskovalce vse leto, na dveh in štirih nogah, ima pa tudi številne prebivalce. V dneh pred gregorjevim, ko se po slovenskem pregovoru ptički ženijo, smo ga obiskali v družbi varstvenega ornitologa Luke Božiča, vodje mariborske pisarne Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

"Mariborski otok glede na njegovo velikost naseljuje izjemno veliko število vrst ptic, gozdnih in vodnih," pojasnjuje Luka Božič, ko hkrati pozorno posluša živahno žvrgolenje in ščebetanje v vejah nad nami. Medtem ko nepoučeno oko lovi silhuete, spreletavajoče se med vejami, Božič mimogrede zazna, koliko brglezov ali ščinkavcev se oglaša na drevju. Ornitologi ocenjujejo številnost populacij na podlagi oglašanja, ne opazovanja, strokovnjak razloži, da ptice s petjem v prvi vrsti označujejo svoj teritorij, vabljenje samic je drugotnega pomena. "Enako vlogo kot pri pevcih žvrgolenje in ščebetanje ima pri plezalcih, med katere spadajo denimo žolne in detli, trkanje po lesu. Za to si najdejo kake suhe veje, da se daleč sliši," pojasni Božič. Da trkajo, ker pod lubjem iščejo črve, je prav tako sekundarna funkcija, še razjasni.

Najpogostejši so ščinkavci

Kot povsod po Sloveniji, kjer prevladuje gozdno rastje, so tudi na Mariborskem otoku najštevilnejša vrsta ščinkavci pa taščica, črnoglavka, brglez, velika sinica, plavček in drugi pevci. "Najdemo pa na Otoku tudi nekaj vrst, ki ne spadajo med najpogostejše, so celo posebnost, na primer pivko, ki je vrsta žolne, srednjega detla in belovratega muharja."

Mu verjamemo na besedo, kajti kljub živahnemu oglašanju ptice niso pri volji, da bi sedle pred nas na tla in pozirale fotografu. Več sreče ima z vodnimi pticami, poleg najpogostejših rac mlakaric ujame nedaleč od obale čudovit par velikih žagarjev, rjavo-sivi samički sledi črno-bel samec. Na Otoku sicer živijo še kormorani, rečni galebi, pa tudi druge vrste rac, recimo čopasta črnica in sivka, znani po potapljanju, mali ponirek in liska, ki je vrsta tukalice, vsako leto pa se najde tudi kaka manj pogosta vrsta. "Skupno število ugotovljenih vrst na tem območju je okoli 40.

Največja raznolikost vodnih ptic je pozimi, Drava je pomembno območje zanje, zato jih nikjer drugje v Sloveniji ni videti toliko. Predvsem v panonskem delu, ki se začne pod Mariborom in sega vse do hrvaške meje, alpski del je nekoliko manj gostoljuben," pojasnjuje Božič. Na hitro obnoviva še temeljno znanje o migracijah ptic: selijo se zaradi hrane, nekatere na krajših razdaljah, škorec in šmarnica denimo iz srednje Evrope v Sredozemlje, in se pomladi hitro vrnejo, lastovka pa spada v skupino selivk na dolge proge, ki prezimujejo v Podsaharski Afriki, enako štorklja in še nekaj deset drugih vrst. Nekatere selivke iz severnih delov Evrope pridejo jeseni k nam in tukaj preživijo zimo, na primer taščica. Taščice, ki živijo v Sloveniji, pa se ne selijo nikamor, saj jim razmere ustrezajo vse leto. Naravni sprožilec selitve je krajšanje svetlega dela dneva.

Selivke so najbolj zveste - gnezdu

Pestrost ptičjih vrst na Mariborskem otoku Luka Božič pripisuje dejstvu, da imajo - sploh na območju gozda zahodno od kopališča, med severno in južno sprehajalno potjo - na voljo številna stara bukova debla, v katerih se lahko zadržujejo, kadar ne gnezdijo. Ptičji par namreč za vsak zarod zgradi novo gnezdo, v njem vali jajca in hrani mladiče, dokler ne vzletijo, nato pa gnezdo propade. Izjeme so štorklje, lastovke in še nekatere ptice, ki gnezda obdržijo. Večje vrste imajo en zarod na leto, manjše dva do tri, par običajno ostane skupaj eno sezono. "Štorklje in podobne selivke, za katere velja, da so si zveste vse življenje, so v resnici zveste gnezdu," pojasni sogovornik. Ugotovljeno je bilo namreč, da med selitvijo ne letijo skupaj, in če se en osebek iz para ne vrne v gnezdo, ga hitro nadomesti drugi. Toliko o ptičji zvestobi.

Na Otoku ptic tudi ne ogroža intenzivno kmetijstvo kot drugod po Sloveniji, pravzaprav imajo dovolj prostora in hrane, res pa tukaj ni vrst, ki so občutljive za motnje. "Sprehajalce pozivamo, naj se držijo uhojenih poti, kajti želimo si, da bi človekova dejavnost na Mariborskem otoku ostala v sedanjem obsegu," sklene Luka Božič.