Mariborski poslanci: kaj so storili za Maribor?

Konec junija je minilo leto dni od formiranja novega državnega zbora, v katerega se je uspelo prebiti tudi petim mariborskim poslancem, Lidiji Divjak Mirnik (LMŠ), Andreju Rajhu (SAB), Branislavu Rajiću (SMC), Francu Trčku (Levica) in Dejanu Kalohu (SDS). Slednji je, potem ko prvaku njegove stranke Janezu Janši ni uspelo sestaviti koalicije, edini pristal v opoziciji. Ker so kot kandidati za poslance izrekli precej obljub, kaj bodo v svojem mandatu naredili za mesto, kjer so bili izvoljeni, smo preverili, ali je katera zaveza, ki so jo dali svojim volivcem, tudi že izpolnjena.

Klubu 7 zmanjkuje sape

Da bi sicer dane obljube učinkoviteje udejanjili, so mariborski poslanci lani ustanovili Klub 7, ki mu predseduje Divjakova in v katerem sta poleg omenjene peterice še poslanca Jurij Lep (Desus) iz Selnice ob Dravi in Bojana Muršič (SD) iz Ruš. Na prvem srečanju s takratnim mariborskim županom Andrejem Fištravcem so se dogovorili, da se bodo srečevali enkrat mesečno, pri čemer naj bi občina teme, o katerih bodo razpravljali, najavila vnaprej, da bi se lahko nanje ustrezno pripravili. Pri tem so se strinjali, da so lokalna vprašanja nadideološka in da bodo Maribor v parlamentu zastopali ne glede na pripadnost svojim političnim strankam. A zdi se, da je leto dni po ustanovitvi kluba temu nekoliko vzelo sapo.
"Začetna navdušenost je prešla v manjšo apatijo, zlasti v smislu rezultata. Vsekakor moramo do konca leta štajerski poslanci pokazati kaj otipljivega, zato na predsednico, ker je iz največje vladne stranke, apeliram, da stvari premakne," pravi Kaloh. A Divjakova, podobno kot Rajić, odgovarja, da je hkrati tudi mestna svetnica: "Zato z vodstvom občine redno komuniciram in probleme rešujemo skupaj."

Lex Maribor potonil v pozabo

Med lanskoletno kampanjo so bili mariborski poslanci skorajda enotni predvsem glede treh stvari: Maribor potrebuje poseben zakon, lex Maribor, potrebuje zakon o Pohorju, k bolj enakomernemu razvoju regij v državi pa bi pripomogla tudi reforma lokalne samouprave z ustanovitvijo pokrajin. Lex Maribor je po letu dni praktično potonil v pozabo, lex Pohorje pa ostaja na agendi, čeprav prav veliko konkretnih korakov za zdaj še ni bilo storjenih. "Klub 7 si je zadal nalogo zakon urediti do konca mandata. Sem pa opravila več razgovorov z župani in jih prosila za predloge, kaj vse bi v zakon vključili. Ob tem smo tudi identificirali tri ključne probleme Pohorja, žičničarsko in drugo infrastrukturo, pomanjkanje pitne vode ter skupen nastop na trgu za uspešno promocijo," odgovarja Divjakova.
​Odgovori ostalih glede zakona o Pohorju za zdaj ostajajo na načelni ravni. Še najbolje jih ponazori Rajić: "Leto dni je v političnem smislu kratko, prav zato mandat poslanca traja štiri leta. Večina stvari terja več časa, da jih politika posvoji - zakon o Pohorju denimo snujemo skupaj z vsemi (pod)pohorskimi občinami -, zato je zelo pomembno, da smo poslanci ves čas aktivni."
Ob ustreznejšem financiranju občine Mariborčani še zmeraj čakamo tudi na izvzem hitre ceste H2 iz vinjetnega sistema, kar je bila še ena od obljub mariborskih poslancev. "Dars ni želel ukiniti vinjet niti za čas izgradnje podvoza pod železniško progo v Ljubljanski. Tu bo vsekakor treba vztrajati še naprej," pravi Kaloh. Divjakova pa doda: "Zadeva je večplastna in ni vezana zgolj na Maribor, temveč tudi na ljubljansko severno obvoznico in del obalne hitre ceste. Z nepremišljeno hitro potezo se lahko zruši ves vinjetni sistem v Sloveniji, saj ima Dars pred seboj velike finančne obveznosti."

Zakon za zmanjšanje stroškov občin

Si pa lahko mariborska občina, kot kaže, obeta vsaj minimalno finančno razbremenitev. Kot pravi Divjakova, je ministrstvo za javno upravo oblikovalo delovno skupino, ki na novo definira obveznosti občin, njen ključni cilj pa je zmanjšati stroške občin in jih razbremeniti administrativnih ovir. "Spremenjena zakonodaja bo v veljavo predvidoma stopila 1. januarja 2020," napoveduje poslanka LMŠ.

UKC, letališče, vinjete in še kaj

So pa mariborski poslanci dejavni tudi na drugih področjih. Kot še pravi Trček, predseduje najbolj zahtevnemu odboru DZ glede na nakopičeno problematiko: "Večino časa posvečam zdravstvu. Srečujem se z ljudmi iz ZD Maribor, bil sem na ducatu sestankov v UKC Maribor, neenakomerno financiranje mariborskega in ljubljanskega je resnično velik problem." Enako ugotavljata tudi Rajić in Kaloh, medtem ko Rajh izpostavi, da tudi UKC Maribor sam ne poskrbi dovolj za lastno financiranje: "Za energetsko sanacijo kirurške stolpnice denimo UKC ni počrpal denarja Eko sklada. Ali se je na tem področju kaj spremenilo, bom preveril na naslednji seji državnega zbora."