Miha Dajčman
Razlogov za veselje vinogradniki letos nimajo veliko. Vinska panoga je v koronakrizi med najbolj prizadetimi, odpovedani so vsi veliki dogodki, zaprti so gostilne in vinotoči. K sreči so bili zadnji tedni zorenja grozdja na Štajerskem sončni, mnogi vinarji so se odločili za pozne trgatve, da bi pridelali vina posebnih kakovosti.
Praznik vina, ko se simbolično zaključi delo vinarja v vinogradu, so letos vinogradniki praznovali po domovih, nekateri so to že storili pretekli konec tedna, a tudi tokrat niso bili brez dela, saj so skrbeli za dostave vina in hrane ter blažili izpad prihodkov. Teh iz naslova množičnih praznovanj, kot je tradicionalno martinovanje na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, kjer se običajno zbere do 20.000 ljudi, zaradi slabih epidemioloških razmer ni bilo.
Prvič po letu 1985 brez množičnega martinovanja
"Da množičnega martinovanja ni, pomeni, da stvari niso samoumevne. Tako kot letine ne moreš napovedati ob rezi, saj je veliko odvisno od narave, se je tudi v naših življenjih zgodila epidemija. Nihče februarja ni rekel, da letos ne bomo martinovali, kot smo v Mariboru vse od leta 1985, najprej na Trgu svobode, na koncu pa na Trgu Leona Štuklja. Če bi nam kdo rekel, da martinovanja v Mariboru ne bo, bi ga razglasili za neprištevnega, saj se kaj takega ne more zgoditi," razmišlja Stane Kocutar, mestni viničar in skrbnik najstarejše trte na svetu.
Toda Martinu so se mnogi vseeno poklonili. "Vsi, ki na martinovanje nekaj dajo, bodo ta obred izvedli intimno. V smislu hvaležnosti nihče ne bo pozabil na tiste, ki so skozi celotno leto pomagali pri delu v vinogradu ali kjerkoli že. Okoliščinam primerno se jim bodo zahvalili," pravi Kocutar. In nadaljuje: "Glede na to, da je to praznik predkrščanskega izvora, praznik hvaležnosti za dobro letino, se je zanesljivo že kdaj v preteklosti zgodilo, da je zaradi bolezni, žalostnih dogodkov, vojn ... martinovanje odpadlo, v pogojih za normalno življenje pa je vedno bilo. Nenormalni pogoji suspendirajo veselje, ne pa hvaležnosti. Ta občutek hvaležnosti nam primanjkuje, pozabili smo, da nič ni samoumevno. Ni samoumevna dobra letina, ni samoumevno, da imamo dobro hrano pripravljeno za čez zimo, blaginja ni samoumevna."
Alternativno martinovanje v Mariboru
Zavod za turizem Maribor je zbral nabor predlogov, kako preživeti Martinov teden. Vinoljubci lahko obiščejo spletno vinoteko Hiše Stare trte in izbirajo med več kot 170 vini. Ljudi vabijo, da si vino naročijo na dom, pri gostincih pa naročijo izbrani Martinov meni. Vabijo tudi na pohodniško pot po poti svetega Martina z aplikacijo Maribortour.
Ker ni bilo virta (župana), so brači hitro opravili
Mestni viničar predlaga, da bi martinovanje 2020 v prihodnosti vendarle nekako nadomestili: "Če bodo okoliščine dopuščale, bi lahko bilo 11. aprila 2021 rezervno martinovo za leto 2020."
Skrbnik najstarejše trte na svetu nam je še zaupal, da se v Mariboru tradiciji, da mora na martinovo iti počivat tudi klopotec, niso izneverili. Tako so malečniški brači, kot veleva tradicija, pospravili klopotec, ki je stal pri Hiši Stare trte. Legendarni Alojz Jenuš - Slavek nam je razložil, da je tokratno spravilo klopotca potekalo hitreje kot v preteklosti. "Če so dobri virti (gospodar, op. p.), dlje delamo, ko so slabi, smo hitri. Danes, ko smo bili na suhem, je bilo delo opravljeno zelo hitro. Virta (župana, op. p.) že od trgatve nismo videli, ker se je zaprl, ker je imel koronavirus," je bil kljub klavrnemu martinovanju dobre volje Slavek, ki je vsem, ki praznujejo martinovo, zaželel veliko zdravja.
Krizni ukrepi: destilacija, pomoč, zelena trgatev
V poletnih mesecih je država kmetom predlagala zeleno trgatev zaradi viškov vina, a se jih je za ta ukrep odločilo malo. Za krizno destilacijo se je odločilo 30 vinarjev, destiliranih je bilo nekaj manj kot sedem milijonov litrov vina, kar je manj kot desetina letne proizvodnje vina. Država se je odločila še za nekaj ukrepov stabilizacije trga, a prave strategije, kako se soočiti s krizo, ni.
Brunčkovi se rešujejo z dostavljanjem hrane in vina
In kako je koronamartinovanje preživel Franc Brunček, ki je bil s svojo stojnico na katerem od mariborskih trgov prisoten več kot trideset let? Letošnji november je pri Brunčkovih drugačen, med vikendi terasa v Rošpohu pod Urbanom sameva, v zadnjih dneh se niso ukvarjali z organiziranjem dela na Trgu Leona Štuklja, ampak z dostavljanjem hrane in vina. "Ker smo tako dolgo na trgu, ljudje vedo za nas, zato se v teh dneh ukvarjamo z dostavo. Žena je ravno odpeljala narezke za več strank," nam je okoli 11. ure, ko je pregovorno mošt postal vino, razlagal aktivni upokojenec Franc Brunček. Prihodki so se mnogim vinogradnikom precej zmanjšali, tudi Brunčku. "Na takšen način ne pridelamo niti polovice prihodkov, a dela vseeno je nekaj. Priznam, veliko so nam prinesle prireditve ob zaključku leta, kot je tudi martinovo."
Na martinovo tako številni vinarji tudi letos niso počivali, s tradicionalnimi pojedinami so opravili v preteklih dneh, Franc Brunček nam je razkril, da so si čas za praznovanje vzeli v manjši družbi. V prostorih njegovega turizma smo si ogledali arhiv člankov o martinovanjih in Brunčkovih vinarskih podvigih v preteklosti. "Včasih je bila atrakcija, da smo na Trg svobode prinesli lesen sod, zadnja leta je bilo vse drugače," se spominja Brunček. Povabil nas je tudi v klet, kjer smo poskusili mlado vino, ki ga je pridelal njegov 26-letni sin Urban.
