Eno leto je sicer prekratko obdobje za dokončno oceno, toda vse kaže, da je bila politična odločitev za združitev občinskih podjetij pod streho Javnega holdinga Maribor korak v pravo smer. Večina podjetij je v lanskem letu dosegla rekorden promet, dolgoletna finančna bolnika Nigrad in Snaga sta poslovala s solidnim dobičkom, pozitivni trendi pa se kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije covida-19 nadaljujejo tudi v tem letu. Boljši rezultati še sicer niso neposredna posledica holdinške organiziranosti, ampak predvsem bolj učinkovitega vodenja podjetij - s prihodom župana Arsenoviča sta se končala razprodaja družinske srebrnine in turbulentno obdobje (pre)pogostega menjavanja direktorjev, presahnilo je odtekanje denarja za nepotrebne stroške in raznim podizvajalcem, podjetjem pa so pomagale tudi lanska podražitev cen in številne investicije v mestu.
Če je ustanovitev holdinške družbe za župana Arsenoviča ena od ključnih potez za razvojni preboj Maribora in je začetek spodbuden, je bilo na tiskovni konferenci ob prvem letu Javnega holdinga Maribor težko razumeti troje. Naveličanost ob najpomembnejšem vprašanju, kaj je holding prinesel občanom, nervozo ob vprašanju, kaj se dogaja s preoblikovanjem Športnih objektov Maribor v podjetje Šport Maribor, in zadrego ob vprašanju, kaj in za koliko svetuje družba A.T. Kearney. Ko scenarij komuniciranja zavije iz kontroliranih piar okvirov, se župan včasih obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Ker pri vsej skrbi, negi in promoviranju blagovne znamke Javni holding Maribor najbrž ne more biti povsem vseeno, ali bo smučarsko sezono izpeljalo podjetje Marprom ali Šubidubi. Preoblikovanje javnega zavoda v podjetje na področju športne infrastrukture, ki, mimogrede, res nekoliko manj od večnosti zamuja po občinski časovnici, je tako pomemben proces, da bi si vsekakor zaslužil bolj transparentno in spoštljivo komuniciranje.
Neobičajno nezgovorna je ostala direktorica holdinga Lidija Pliberšek ob poizvedbah glede sodelovanja s svetovalno družbo A.T. Kearney. Spet, če bodo vsako pridruženo podjetje in sam holding odšteli po okrog 70 tisoč evrov za iskanje finančnih prihrankov, je javnost upravičena do zelo podrobnih pojasnil. Ker še ni povsem jasno, kje vse se bodo prihranki iskali - tudi v stroških dela, sponzorstvih in donacijah? Drži, da so to potencialno manj prijetna vprašanja za korporativno usmerjeno komuniciranje v pozitivno podobo, toda transparentnost bi morala biti na vrhu prioritet javnega holdinga.
In namesto ciničnih sporočil, da so lahko občani veseli, ker letos ni prišlo do novega povišanja zneskov na položnicah, bi se raje osredotočili na izzive, ali se je po lanski sicer argumentirani podražitvi storitev izboljšal tudi tako opevani servis za občane. Če boste preverili v Brezju in na Tezenski Dobravi, kjer sodelujejo v pilotnem projektu ločenega zbiranja odpadkov in ima vsaka hiša zdaj že skoraj lastno sortirnico (štiri zabojnike in rumeno vrečo), boste nad odgovori presenečeni. Za to ceno bi marsikdo od Snage prebegnil tudi k podjetju Šubidubi, če bi to odvažalo dva zabojnika in poskrbelo za več zbirnih centrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
