Prvo pravilo naravnih katastrof je in vedno bo - najbolj prizadenejo najšibkejše. Velja za podnebne spremembe, poplave, neurja in velja tudi za epidemijo. Virus sicer ne izbira, ravno nasprotno, izbira družba. Ločuje bogate in revne, tiste z znanjem in izobrazbo, dostopom do veščin in tiste, ki nimajo razkošja klikanja po spletnih trgovinah, viberjev, zoomov, predvsem pa razkošja socialne mreže prijateljev, sorodnikov, sodelavcev.
Neenakosti je v socialno majavem Mariboru veliko, ni pomembno lišpanje fasad, globoki trni revščine so zabodeni v podkožje vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti in v času kolektivnega strahu bodejo bolj kot kadarkoli prej. Mesto spodrezanih korenin, kot so ga poimenovali mariborski sociologi, se je zadnja leta pričelo pobirati, zdelo se je, da se zadnja leta globoke rane težkih kriz počasi zaraščajo, a kot vedno - slabo zaraščeni zlomi ob vnovičnem zlomu bolijo še bolj.
Čeprav analize dosedanjih epidemij - nobena ni bila tako obsežna in dolgotrajna kot ta - kažejo, da se je gospodarstvo po prenehanju ukrepov odbilo na isti nivo kot prej, v nekaterih sektorjih še višje, so le slaba tolažba. Strah in tesnoba sta na ulicah skoraj že oprijemljiva in morda je to razlog za tihi upor. Lokali, iz katerih slišimo pogovor, hitri skok do prijateljice frizerke, družinski rojstni dan, pa hitra kava s sodelavci tam pri avtomatu. Košček normalnosti v vsej nenormalnosti in malo tolažbe v turobnosti ukrepov. Težko je iskati razloge za te majhne prekrške, a hitro so lahko vidne posledice.
Strah in tesnoba sta na ulicah skoraj že oprijemljiva in morda je to razlog za tihi upor
Covid oddelki UKC Maribor se, čeprav se stanje drugod po Sloveniji nekoliko umirja, še kar polnijo, bolniki, ki jim aparature pomagajo ohranjati življenjske funkcije, zasedajo vse več postelj. Slovenija je rekorder po stopnji smrtnosti zaradi koronavirusa in številke so krute - na en odpust pokojnega se hkrati zgodijo trije sprejemi na covid oddelek. Doslej je v obdobju od začetka oktobra do 19. novembra v UKC Maribor umrlo 89 covid bolnikov. Na hitro vzpostavljeni intenzivni oddelki za zdaj še omogočajo ustrezno skrb za najhuje bolne, razpoke v oskrbi so minimalne, a zaposlenim pridejo do živega tudi te. Zavedanje, da bi nekaj lahko storil bolje, če bi imel ob sebi še en par rok, je težko breme za ljudi, ki so celo karierno pot poslušali, kako pomembno se je držati pravilnih standardov oskrbe, sedaj pa lovijo ravnotežje na robu prepada.
Nas lahko v prepad vrže skrivna kavica s prijatelji? Ni nujno, verjetnost pa obstaja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
