Tatjana Vrbnjak
Pred dnevi se je na nekaterih mariborskih blokih pojavilo obvestilo, preko katerega je skupina petih mladeničev ponujala pomoč starejšim pri prinašanju živil iz trgovine. A so akcijo, še preden se je zares začela, po nasvetu Nadškofijske karitas Maribor, ki jo je na mladeniče opozorila civilna zaščita, prekinili, dokler se o načinu pomoči ne bi sistemsko dogovorili, mladeniči pa so se takoj vključili med prostovoljce karitas.
"Na mariborsko občino oziroma civilno zaščito sem pred tremi dnevi poslal predlog, kako bi lahko sistemsko pristopili k tej pomoči in se ob tem izognili stiku z gotovino. Predlagali smo podobno rešitev, kot je v Kranju, kjer so v trgovini odprli naročilnico in blago, ki ga starejša oseba ali oseba, ki je v karanteni, naroči in mu ga prostovoljci prinesejo na dom, občina osebi nato 'zaračuna' preko določene storitve, na primer 'komunale'," pravi Darko Bračun, generalni sekretar Nadškofijske karitas Maribor.
Prostovoljci naj se javijo občini
"Na občini vsekakor podpiramo vse posameznike, društva in organizirane skupine, ki radi priskočijo na pomoč. Vendar v Mariboru, Sloveniji in celotni Evropi vladajo izredne razmere, ki narekujejo stroge strokovne in jasne protokole delovanja in medsebojnega usklajevanja," pravijo na Mestni občini Maribor. Ob županu Saši Arsenoviču ima pomembno vlogo Civilna zaščita Maribor pod vodstvom Aleš Ciringerja; 17. marca je bil aktiviran štab Civilne zaščite Maribor s strokovno podporo predstavnika Rdečega križa, Karitas, NIJZ, UKC Maribor, medobčinske inšpekcije, na ravni mesta delujeta še koordinacijska skupina med štabom civilne zaščite in upravo MOM ter služba za krizno komuniciranje. "Vse našteto navajamo zato, da čim bolj nazorno povemo, da morajo izredne razmere voditi za to usposobljene strokovne službe. Prostovoljci, ki delujejo v izrednih razmerah, morajo biti o teh podučeni, prav tako ob delu primerno zaščiteni. Vsekakor kot mesto ne smemo dopustiti, da bi pri pri dajanju prostovoljske pomoči prišlo do kakršnihkoli zlorab - tako prostovoljcev kot tistih, ki pomoč sprejmejo. To lahko zajezimo le s skrbno vodenimi seznami pomoči in organizirano prostovoljsko dejavnostjo. Zato na Mestni občini Maribor ponovno pozivamo vse, ki bi želeli pomagati kot prostovoljci, da se javijo na naslov info@covid19maribor.si ali na civilna.zascita@maribor.si."
"Samo v našem društvu smo nadomestili 62 'izgubljenih' nakupov, pri katerih je denar in prostovoljca odnesel prvi vogal"
Ni dovolj le prinesti stvari iz trgovine
Na vznik množice samoiniciativnih pobud nudenja pomoči in predvsem zlorab, do katerih prihaja, se je odzvala humanitarka Ninna Kozorog, ki je trdno prepričana, da mora biti pomoč koordinirana in nadzorovana. "Samooklicane skupine kontrole nimajo. Če gre nekaj narobe, kdo bo odgovarjal? Kdo ve, da niso prenašalci koronavirusa?" In prostovoljstvo je še kaj več kot za nekoga le kupiti naročeno. "Klicala me je soseda našega dolgoletnega uporabnika. 83 let star gospod, zmerno dementen, a še zmore v domačem okolju. Naš paket je dobil pred petimi dnevi. Zdaj je razbijal, preklinjal. 'Koma vsipan' bi bil še najboljši izraz. A šest let je bil gospod trezen. Danes so ga obiskali prostovoljci ene od 'neskoordiniranih' skupin ... Gospod si je naročil tri litre vina. Tudi pri nas si ga - a mu prinesemo malinovec ... pa se nasmeji. Tako smo vozili ... Kdo je kriv za 83-letnega pijanega dementnega gospoda zdaj? Tisti 'prostovoljec', za katerega vemo le, da ni ne od Rdečega križa, ne od Karitas, nima nič s civilno zaščito, še manj pa z nami? A četudi je kriv on - kdo je zdaj tisti, ki bo za njim saniral škodo, ki bo ostala, tudi ko se gospod strezni?"
Kozorogova opozarja na zlorabe starostnikov. "Do tega trenutka smo samo v našem društvu nadomestili 62 'izgubljenih' nakupov, pri katerih je denar in prostovoljca odnesel prvi vogal. Ne upam si niti pomisliti, koliko je podobnih po drugih organizacijah. In takšnih, ki molčijo iz sramu," je zapisala.
