Igor Selan
Univerza v Mariboru je danes organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi razvoja kohezijske regije Vzhodna Slovenija, na kateri so poleg moderatorja, rektorja Zdravka Kačiča, sodelovali še minister za razvoj in kohezijsko politiko EU Zvonko Černač, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec, predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezije Saša Arsenovič, direktor Regionalne razvojne agencije Podravje-Maribor Uroš Rozman ter podjetnika Jaro Žuraj (podjetji Simarine in Infi7) in Tomaž Rotovnik (Skylabs). Namen okrogle mize je bil najti rešitve za zmanjšanje razkoraka med razvitostjo vzhodne kohezijske regije, kjer je leta 2017 BDP znašal 70 odstotkov povprečja EU, in zahodne kohezije, kjer je BDP istega leta znašal 102 odstotka povprečja EU.
To namreč še zdaleč ni edini kazalec, ki kaže, da je s kohezijsko politiko pri nas nekaj narobe. Pričakovana življenjska doba v zahodni Sloveniji denimo znaša 82,6 leta, v vzhodni Sloveniji 80,2 leta. Med letoma 1993 in 2018 je iz državnega proračuna za bolnišnice na zahodu države šlo 445 milijonov evrov, na vzhodu 215 milijonov. Letno gre iz državnega proračuna za delovanje institucij znanja v zahodni Sloveniji 350 milijonov, v vzhodni samo 70 milijonov. Kazalcev, da kohezijska politika pri nas ne deluje, je ob omenjenih še nič koliko. "Samo lani se je razkorak med regijama povečal še za dodatnih pet odstotnih točk. Enak pristop kot doslej bo dal enake rezultate, tega pa si ne želimo," je uvodoma povedal Kačič.
Ključno je sodelovanje vseh
Da smo imeli pri izvajanju kohezijske politike težave, je priznal tudi Černač: "Problem je namreč tudi sama absorpcija sredstev, ki so na voljo, čemur smo doslej posvečali največ pozornosti. Vsekakor je ambicija naslednjo finančno perspektivo zapeljati drugače, aktualna vlada se namreč zaveda, da bo država razvita toliko, kolikor bodo razviti njeni najšibkejši členi. Prav zato smo tudi bistveno povečali povprečnino in zmanjšali stroške občin za kar 70 milijonov evrov. Bo pa vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju na voljo štirikrat več sredstev kot zahodni. Priložnosti za različne projekte in programe bo torej ogromno." Da ne le posamezna ministrstva, ampak vlada v celoti vodi politiko skladnejšega regionalnega razvoja, je menil tudi Slavinec.
Nasprotno je Arsenovič opozoril, da kot predsednik vzhodne kohezije ni bil povabljen na noben sestanek resornega ministrstva, na katerem so govorili o potrebah in načinih razdeljevanja denarja v prihodnji perspektivi: "Zgoraj omenjeni podatki so skrb vzbujajoči, mi pa smo popolnoma izločeni iz odločanja o novem programskem obdobju. Ne upošteva se razvojnih prioritet regij, medsektorsko usklajevanje vsebin je težava." Željo, da bi se jih bolj vključevalo v kreiranje programov, na osnovi katerih se bo razdeljeval evropski denar, je izrazil tudi Rozman: "Če želimo, da bodo podjetja ustvarjala višjo dodano vrednost, je sodelovanje vseh deležnikov ključno."
Tujina ne krade le kadrov, vabi celotna podjetja
Da si želijo več visoke izobraževalne infrastrukture na univerzah, ki bo v pomoč visokotehnološkim podjetjem, je povedal Rotovnik in opomnil, da so investicije v inovativna podjetja v tujini večje, kot pri nas. Žuraj pa izrazil mnenje, da so slovenska podjetja sicer prav tako sposobna ustvariti odlične produkte, a je pot do tega pri nas težja. "Razvojni center bi zagotovo prinesel spremembe. Se je pa treba zavedati, da tujina ne krade le kadrov, kot je opozoril mariborski župan, ampak aktivno vabi kar celotna podjetja, da se tja preselijo skupaj z vso infrastrukturo."
Da Slovenija zmore več, kot kaže danes, je na kritike odgovoril Černač: "Naša skupna ambicija je, da se leta 2030 ne bomo več spraševali, kateri del države je bolj ali manj razvit, ampak priti med najbolj razvite države EU in med neto plačnike."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
