Čeprav je v tem športu šele dve leti, je 19-letni Tim Gril na avtomobilskih dirkah že pokazal veliko nadarjenost za ta šport. Z avtomobili pa je njegovo življenje prepleteno že od nekdaj. V Tehničnem šolskem centru na Teznem je končal triletno šolanje za avtokaroserista, sedaj šolanje nadaljuje, da si bo pridobil poklic avtoservisnega tehnika. "Avtomobili me zanimajo že od otroštva, o njih bi rad vedel vse, od tod tudi moja sla po izobraževanju v avtomobilski stroki. Poleg tega sem tudi navdušen dirkač, kar je razlog več, da želim spoznati ustroj avtomobila do obisti," razkrije svojo naklonjenost do avtomobilov in avtomobilskega športa.
Najmlajši in brez izpita
Za dirkanje ga je navdušil prijatelj Matej Fekonja Skok. "Pred dvema letoma me je povabil na dirki v Limski kanal in na dirkališče na Grobniku, moja naloga pa je bila priprava dirkalnika za tekmo. Ko so nato z razpisom iskali talente v moto športu, sem se prijavil. Bil sem najmlajši udeleženec in edini brez vozniškega izpita. Najprej sem moral opraviti pisni preizkus, nato psihofizičnega, kar sem dobro prestal, pozneje tudi dirko z avtokarti, v vožnjah z dirkalniki Twingo z inštruktorjem in brez pa sem bil sedmi. Ta dosežek mi je dal nov polet, zato sem začel z očetom Sebastijanom, ki ima v Lenartu avtokleparsko in avtoličarsko delavnico, iskati avto, s katerim bi lahko dirkal," razloži Tim.
Prvič na zmagovalni stopnički
Letošnja sezona se je zanj začela sijajno. "Najprej sem v Buzetu osvojil četrto mesto med dirkači do 23 let, nato mi je uspel podvig. Na dirki na Učki sem, čeprav moj avto po dirkalnih lastnostih ni konkurenčen dirkalnikom tekmecev, ugnal vse in se prvič veselil prvega mesta. Iz avtomobila sem iztisnil vse, kar se je dalo, na trenutke sem vozil na meji zmogljivosti, tudi strah se je zavlekel vame, a se je na koncu vse imenitno izteklo," opiše Tim svoj največji dosežek, zaradi katerega si še bolj želi postati uspešen dirkač. "Sem zagnan, vztrajen in željan uspehov, kar pa seveda ni dovolj, da se lahko kosaš s tekmeci. Imeti moraš tudi avto, ki bo konkurenčen. Sedanjega sva z očetom že ne vem kolikokrat razstavila, vanj vkomponirala dele različnih avtomobilov in ga spet sestavila. Poznam ga kot svoj žep. Če bi imel kakšnega sponzorja, ki bi v meni prepoznal fanta, nadarjenega za avtomobilski šport, željnega dirkanja in dokazovanja s kakšnim boljšim avtomobilom, bi veliko lažje uresničil svoje cilje," pojasni.
Dirkanje je namreč drag šport, in kdor si ne more zagotoviti konkurenčnega avta, je brez možnosti za vidnejše dosežke. "Startnine na dirkah po Sloveniji so 350 evrov, na Hrvaškem pa le 60 evrov, zato sem doslej zvečine dirkal v sosednji državi. Tudi predpisi za homologacijo avtomobilov so pri nas zelo strogi, na Hrvaškem pa bolj ohlapni," ponazori Tim, ki si želi, da bi se na gorskih dirkah lahko enakovredno kosal z najboljšimi dirkači v svoji kategoriji. Na njih večinoma tekmujejo Slovenci, Hrvati in Italijani.
Ob dirkah je njegova največja skrb dokončanje šolanja. "Veliko fantov mojih let zahaja v lokale, žurajo in še kaj, mene to ne zanima. Najbolj sem zadovoljen, če z Evito (njegovo dekle, op. a.) sedeva v avto in se kam zapeljeva. Vožnja me zelo sprošča. V prihodnjih letih se želim uveljaviti kot uspešen dirkač, ob tem pa me mika, da bi kdaj imel tudi svojo delavnico za popravilo, predelavo in sestavljanje avtomobilov. Rad bi ostal v poklicu, za katerega se bom izšolal in ki me zelo veseli," še pove o svojih načrtih.