Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je v zadnjih tednih peljal projekt Akademija 2020 - družbena odgovornost z mladimi in za mlade v novinarstvu, ki ga je pripravil z Društvom novinarjev Slovenije, da bi mlade spodbudili k razmisleku, kako pomembno je, da so kritični prebiralci novic, in kako pri konzumiranju novic ločiti zrno od plev. Za 13 udeležencev so v minulih tednih pripravili štiri predavanja in jim razdelili naloge, povezane z novinarstvom in njihovo vlogo v družbi, ki so jih mladi predstavili na včerajšnjem zaključnem dogodku, ki je, tako kot ves projekt, potekal virtualno.
Kateri so verodostojni mediji
"Zanimivo, strokovno, koristno. Projekt mi je dal več, kot sem pričakovala," je Tina Ritlop, ena od udeleženk, povedala pred svojo predstavitvijo, kjer je skušala odgovoriti na vprašanje, ali medije sploh potrebujemo. Danes si težko predstavljamo nekoga, ki je popolnoma neobveščen, brez komunikacije preko medijev bi bili prikrajšani za veliko mero razgledanosti in obveščenosti, je ocenila. "Mediji so naše okno v svet oziroma predvsem v družbo neposredno okrog nas. Tudi razvedrilna vloga medijev je izredno pomembna, Potrebujemo pa medijsko pismene in odgovorne uporabnike," je bilo njeno zaključno spoznanje.
Lara Pučko in Katja Kramberger sta se medtem spraševali, kako ugotoviti, kateri mediji so verodostojni. Pripovedovali sta, da je v poplavi novic včasih težko ločiti pravo od lažne novice. Da pa kredibilni mediji informirajo o zadevah, pomembnih za širšo skupnost, in ne dajejo poudarka šokantnosti. Poglobili sta se tudi v dilemo, ali se je sploh vredno naučiti filtrirati novice. "Vprašajmo se ali imamo raje resnico ali laž? Si želiš pred prijatelji izpasti kot bedak, ki je nasedel lažni novici ali se informirati iz preverjenih virov," sta odgovorili z retoričnima vprašanjema.
So mediji opravili svojo nalogo?
Neža Borkovič, sicer študentka novinarstva, pa se je ukvarjala z vprašanjem, ali so mediji opravili svoj del naloge pri poročanju in spopadanju z epidemijo. Povedala je, da so verodostojne novice z jasnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami s širjenjem koronavirusa postale še bolj pomembne. Opozorila je tudi na nevarnost dezinformacij ter predstavila ugotovitve ene od raziskav, ki je na izbranem vzorcu ugotovila, da je kar 40 odstotkov objav na socialnih platformah, povezanih s pandemijo, temeljilo na nezanesljivih virih. Po njenem slovenski mediji med epidemijo svojo nalogo opravljajo odlično, a je do njih tudi kritična. Meni, da so vključevali premalo znanstvenih podatkov glede tega, da zaščitne maske pripomorejo k preprečevanju širjenja okužbe, nekaterim osebam, ki so nagovarjali proti zaščitnim ukrepom, pa dajali preveč publicitete. Opazila je še, da pri predvajanju določenih občutljivih vsebin, kot so okuženi in svojci umrlih, s posnetki niso vedno zagotovili anonimnosti.
