Na Studencih združujejo moči za skupno dobro

Župnija sv. Jožefa na Studencih z Mestno četrtjo Studenci, Osnovno šolo Janka Padežnika, Turističnim društvom Studenci, Gasilskim društvom in drugimi junija letos s številnimi dogodki in prireditvami praznuje 340-letnico postavitve prve cerkve sv. Jožefa. Zvrstili so se že številni dogodki. Na sam zgodovinski dan 17. junija, ko je papežev nuncij na Dunaju pooblastil lavantinskega škofa grofa Franca Serafina Stadiona, da sme posvetiti prvo cerkev sv. Jožefa, je v cerkvi ob večerni sveti maši pel Komorni zbor Hugo Wolf. Osrednje praznovanje pa bo jutri, 23. junija, z nedeljsko sv. mašo ob 10. uri v Jožefovi cerkvi, ki jo bo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, po maši pa bo druženje na zelenici za cerkvijo.

V zahvalo za obrambo pred kugo darovali za mašo

"Na mestu, kjer stoji današnja cerkev, je nekoč že stala manjša cerkev sv. Jožefa. Največ zaslug za gradnjo prvotne cerkve je imel takratni mariborski župan Valentin Bevorgo. Cerkev je leta 1684 posvetil lavantinski škof Frančišek Gašper pl. Stadion. Letnica posvetitve prve cerkve je zapisana na ograji cerkvenega kora. Prvotna cerkev sv. Jožefa je zaslovela v letih 1679-1683, ko je v naših krajih morila kuga in so se ljudje množično zatekali k sv. Jožefu z molitvami za pomoč pred to boleznijo. Ko je kuga prenehala, so v zahvalo Bogu v cerkvi sv. Jožefa vsak dan darovali mašo in kmalu se je pokazala potreba po večji cerkvi ter ustanovitvi beneficija, ki bi zagotavljal redno božjo službo," o zgodovini cerkve pove dr. Fanika Krajnc-Vrečko, tudi aktivna članica domačega župnijskega sveta. 

Na mestu prvotne majhne cerkve sv. Jožefa je bila v letih 1726-1728 v preprostejšem baročnem slogu zgrajena sedanja cerkev. Njen tloris ima obliko latinskega križa. Za postavitev te cerkve ima največ zaslug Janez Leverin, tudi večletni župan Radvanja. Vrečko še pove, da čeprav je bila cerkev zgrajena v pičlih dveh letih, jo je šele čez 38 let, 5. julija 1766, posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1940 je bila ustanovljena župnija sv. Jožefa in izročena v upravo kapucinom vse do leta 2022, ko so kapucini Maribor zapustili. Danes župnijo sv. Jožefa na Studencih že skoraj dve leti vodi župnik dr. Stanislav Slatinek, ki ob tem opravlja še številne službe, je tudi predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru in redni predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, prodekan za študijske zadeve, vodja Katedre za cerkveno pravo in predstojnik Inštituta za kanonskopravne vede. S Slatinekom je župnija zadihala na novo. "Ko sem prišel, sem bil na začetku malo zadržan, malo v strahu, ampak hitro smo našli skupni jezik, da je v skupnosti moč, da lahko samo skupaj veliko naredimo. To, kar sem prej v teoriji zelo dobro poznal, saj sem učil mlade bodoče duhovnike, kaj pomeni biti župnik, sedaj izkušam v praksi. In tega se veselim in sam po duši počasi postajam Studenčan," je povedal Slatinek, po rodu Celjan, ki od leta 1994 živi v Mariboru. 

Bodo Studenci dobili Jožefov trg? 

Mestna četrt Studenci je aprila letos pozvala Studenčane, da predlagajo ime za trg pred Jožefovo cerkvijo, čemur so se Studenčani množično odzvali in skupno pripravili utemeljitev za ime Jožefov trg. Predlog so množično podprli posamezniki, celotna župnija sv. Jožefa s svojimi farani, Upravni odbor Športnega društva Studenci in Turistično društvo Studenci. Odločitev za novo poimenovanje trga je v rokah mestne Komisije za poimenovanje ulic in trgov. Historično, kulturno, lokalno, pa tudi okoljevarstveno in turistično utemeljitev sta pripravila Fanika Krajnc-Vrečko in Božo Kumperščak. "Vsi smo navdušeni, da mogoče le uspemo s svojo iniciativo. Čutimo, da Jožefov trg nekako spada k tej lepi Jožefovi cerkvi, ki meče senco tudi na trg pred njo. Kakršnokoli drugo ime bi bilo nenavadno, če mu že rečemo trg pred Jožefovo cerkvijo," je pojasnil Slatinek.

 
Duhovno, družbeno in družabno življenje na Studencih se po epidemiji postopoma vrača v stare tire, meni Krajnc-Vrečko. Na Studencih obujajo tradicijo Jožefovega žegnanja, pri Jožefovem studencu organizirajo prikaz ročnega pranja perila, kot so ga nekoč opravljale studenške gospodinje. "Studenci so danes s številnimi novogradnjami najhitreje rastoča mestna četrt v Mariboru in želimo, da bi naši novi sosedje prepoznali okolja, kamor bi se lahko vključili, predvsem pa, da bi Studenčani čutili duh prednikov in pripadnost svojemu kraju, pa da bi vsak našel kaj zase in svojo dušo. Tokratno praznovanje je priložnost, da se srečamo, utrdimo stara znanstva in navežemo nove stike za prijetno počutje v našem kraju," povabi na jutrišnje dogajanje.