Igor Selan
Mariborska občinska podjetja so, kot je znano, lani večinoma poslovala dobro. Energetika je tako zabeležila kar 1,3 milijona evrov dobička, sledijo Nigrad s 303 tisoč evri, Mariborski vodovod s 40 tisoč evri in Marprom s štiri tisoč evri dobička. Edino podjetje, ki je poslovalo negativno, je bila Snaga, ki je leto končala s kar 1,2 milijona evrov izgube.
Del denarja tako vrnejo odjemalcem
Popolno nasprotje Snagi je bila lani Energetika. Ta je za sponzorstva in donacije namenila z naskokom največ med vsemi občinskimi podjetji, skupaj kar dobrih 94 tisoč evrov. Največ, kar 9650 evrov, je namenila za delovanje lastnega sindikata, po devet tisoč evrov pa za sponzoriranje SNG Maribor in Narodnega doma za Festival Lent. Donacij in sponzorstev Energetike je bilo lani deležnih več kot 80 društev, športnih klubov, združenj ter humanitarnih in nevladnih organizacij, pri čemer izstopata sponzorstvi košarkarskega kluba AKK Branik in Teniškega kluba Branik, ki sta prejela po pet tisoč evrov.
Prioriteta vlaganje v domače okolje
Družbeno odgovorno podjetje se zaveda, da mora odgovorno ravnati tako v odnosu do svojih zaposlenih kot do kupcev, dobaviteljev, skupnosti in naravnega okolja, saj to na koncu prispeva k večjemu ugledu podjetja in povečanju njegove konkurenčnosti ter dobička, razlaga Anita Hrast z Inštituta za razvoj družbene odgovornosti: "Predvsem je pomembno, da podjetje družbeno odgovorno ravna zlasti v okolju, v katerem deluje. Ena od oblik podpore skupnosti so tudi sponzorstva in donacije, s pomočjo katerih lahko neprofitne organizacije v lokalnem okolju izvajajo aktivnosti, ki jih sicer ne bi nihče. Pri tem neprofitne organizacije delujejo tam, kjer država in podjetja ne zapolnijo družbenih potreb, zato so za razvoj civilne družbe in skupnosti zelo pomembne." Hrastova izpostavi tudi, da lahko družbeno odgovorno delujejo vsa podjetja – od javnih do zasebnih in vseh velikosti in dejavnosti: "Najbolje je, da vlagajo v skupnost na področju, ki je povezano z njihovo dejavnostjo, tako bodo sklenjena najboljša partnerstva in povečani učinki sodelovanja."
Več donacij kot dobička
Zelo radodarni, čeprav manj kot v prejšnjih letih, so bili tudi v Mariborskem vodovodu. Celo tako, da so za sponzorstva in donacije namenili skoraj dvakrat več, kot so zabeležili dobička, skupaj so namreč v ta namen darovali skoraj 76 tisoč evrov, na njihovem spisku pa se je znašlo celo več kot 160 organizacij in društev. Tudi pri Mariborskem vodovodu je največji prejemnik lasten sindikat, ta je prejel skoraj 5500 evrov, pet tisoč so jih namenili Nipi za izvedbo Čarobnega decembra, štiri tisoč pa Narodnemu domu za Festival Lent. Precejšen del tega denarja so namenili za oglaševanje, kar 22 tisoč evrov, pri čemer izstopa 9800 evrov za oglaševanje na televiziji RTS. Televizija, ki je bila v lasti kitajskih družb in je služila kot glasilo ekipe bivšega župana Andreja Fištravca, je sicer lani pristala v stečaju. Na spisku vodovoda je mogoče najti humanitarna, športna, kulturna in stanovska društva, šole, fakultete, občine, mestne četrti in krajevne skupnosti, gasilce, policijski sindikat, društva upokojencev, Rdeči križ ..., v praktično vseh šestnajstih občinah, ki jih oskrbujejo s pitno vodo. Direktor Danilo Burnač se na naše klice ni odzval.
Letos bo denarja za donacije in sponzorstva manj, v dogovoru z mariborsko občino bodo javna podjetja sredstva za to omejila
Nigrad sredstva za donacije vztrajno zmanjšuje
Za dobro polovico v primerjavi z letom 2017 je lani sponzorska in donatorska sredstva oklestil Nigrad, zanje je namenil dobrih 31 tisoč evrov. Tudi Nigrad je največji delež sredstev namenil za delovanje lastnega sindikata in športnega društva, skupaj sta prejela dobrih 12 tisoč evrov. Tretji največji prejemnik Nigradovih sredstev je Narodni dom, ki je za izvedbo Festivala Lent prejel dobrih 9600 evrov. Preostalih deset tisoč evrov so razdelili v humanitarne, športne in kulturne namene. "Pa še od tega kar velik delež predstavljajo kompenzacije. Nigrad je pod precejšnim pritiskom glede poslovne uspešnosti, ki naj bi bila primerljiva z zasebnimi podjetji, ta pa, kot vemo, za to ne namenijo prav veliko denarja. Morate vedeti, da dobimo vsaj eno prošnjo za donacije ali sponzorstva na dan. Poslovno to enostavno ni vzdržno," meni direktor Matjaž Krevelj.
Za donacije najmanj, za oglaševanje največ
Najmanj denarja za sponzorstva in donacije je lani namenil Marprom, skupaj vsega 11.800 evrov. Največ, po dve prenosni smučarski vozovnici, vredni tri tisoč evrov, sta prejela Društvo ŠD Kresnička in Policijsko športno društvo Dvojka. Lastnemu športnorekreacijskemu in kulturnemu društvu so namenili 2500 evrov, 2360 evrov pa Društvu za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. "Za razliko od drugih podjetij, ki imajo zaradi svoje dejavnosti stalne uporabnike oziroma odjemalce, mora Marprom precej denarja vlagati v oglaševanje smučarske in kolesarske sezone na Pohorju. Med drugim imamo sponzorsko pogodbo z alpskim smučarjem Boštjanom Klinetom, skupaj pa za oglaševanje porabimo okoli 50 tisoč evrov letno," pojasni direktor Bernard Majhenič.
ZPM: "Občinska podjetja v glavnem nudijo popuste"
Da so v ZPM Maribor veseli vseh donacij in sponzorstev, ne glede na to, ali denar namenijo javna ali zasebna podjetja, pravi sekretar zveze Božo Raušl: "Od občinskih podjetij sicer v glavnem dobimo popuste ali nam oprostijo plačila, Marprom denimo peronine, Snaga nam pri prireditvah ne zaračuna čiščenja, Nigrad da popuste pri raznih priklopih, neposredno nakazanega denarja pa ne dobimo veliko. Večino tega dobimo od fizičnih oseb, podjetja običajno donirajo pred novim letom, vendar na srečo od tega nismo zelo odvisni. Še najbolj nam manjka denarja za organizacijo prireditev, pri letovanjih namreč dobimo največ denarja od ZPM Slovenija, ki ga dobi v nacionalnih akcijah. Je pa dejstvo, da je odziv sponzorjev bil v preteklosti boljši. Čeprav je gospodarstvo izšlo iz krize, podjetja danes več ne donirajo toliko, kot so včasih."
