Nasilja v družinah iz dneva v dan več

Napetosti v družinah, še posebno tistih, v katerih so že v običajnih razmerah družinski člani težko drug z drugim, je vse več. Še posebno naporno je, če ljudje živijo v majhnih stanovanjih, ves čas drug ob drugem. Resda reklo pravi, da je tistim, ki se imajo radi, dovolj majhna soba, za one, ki se nimajo, pa je še grad premalo, a v resnici je tudi v majhni sobi bivanje naporno in stresno že za tiste, ki se razumejo - koliko bolj za druge. "Od uvedbe izrednih razmer zaradi pandemije covida-19 se nasilje med stenami doma povečuje in splošno znano je, da je žal lahko za ženske dom najnevarnejši prostor," pravijo na mariborskem centru za socialno delo.
Nasilja v družinah je torej iz dneva v dan več. Statistični podatki tega sicer še ne odražajo in so nekoliko tudi zavajajoči. Med kršitve zoper javni red in mir se štejejo vse kršitve ne glede na lokacijo dogajanja in sorodstvene ali druge povezave vpletenih. V času ukrepov je bilo manj drugih kršitev, telefoni za pomoč žrtvam nasilja ne beležijo več klicev in tudi v mariborski krizni center za žrtve nasilja v družini se ni zateklo več žrtev kot običajno, vendar so vsi ti podatki za stroko znak za alarm, ne pa olajšanje.

Manj možnosti poklicati na pomoč

"V primerjavi z lani imamo v času koronavirusa zelo podobno število sprejemov v krizni center, a nasilja v družinah je več. To, da žrtve nasilja manj kličejo za pomoč, ni dober znak. To namreč ne pomeni, da je nasilja manj, ampak da imajo žrtve manj možnosti poklicati na pomoč in tudi oditi iz kroga nasilja," pravi Vilma Kersnik, vodja Kriznega centra za žrtve nasilja v družini v Mariboru.

Lahko pride do velike eskalacije

Tudi v času epidemije je žrtvam nasilja v družini zagotovljena pomoč, prav tako poudarja direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc. Vsi programi CSD Maribor za pomoč žrtvam nasilja - varna hiša, materinski dom, krizni center za žrtve nasilja v družini, svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab, krizni center za otroke in mladostnike in drugi programi za pomoč žrtvam nasilja v družini - nemoteno delujejo. "Zato vse žrtve nasilja in tudi tiste, ki nasilje zaznavate (sosede, znance ...), prosimo, da o nasilju spregovorite in ga prijavite ali na policijo, številko 113 ali na pristojni center za socialno delo," poziva Marjana Bravc.

​Od kriznega centra do varne hiše

Kakšno je samozaščitno ravnanje ob izbruhu nasilja? "Na ravnanje drugega nikoli ni mogoče vplivati. Veljajo osnovni napotki: v primeru fizičnega nasilja si je treba zaščititi vitalne dele telesa, svetuje se umik in da žrtev čim prej pokliče policijo, torej 113. Policisti takoj odreagirajo, tudi ukrepa se povsem enako kot v običajnih razmerah: izrekajo se ukrepi prepovedi približevanja, tudi mi v kriznem centru nameščamo ves čas in delujemo kot vedno, s tem da veljajo strožji protokoli glede higiene in zdaj se mora vsaka nova uporabnica pred namestitvijo strinjati, da kriznega centra po namestitvi ne bo zapuščala. Imamo namreč skupna ležišča, in ko smo polno zasedeni, živi skupaj več uporabnic," razlaga Vilma Kersnik.

Žrtev nasilje pogosto zanika

"Od uveljavitve ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, to je od 16. marca do 31. marca 2020, je Policijska uprava Maribor izrekla dvanajst ukrepov prepovedi približevanja; v primerljivem obdobju lani pa enajst," pojasnjuje Miran Šadl, predstavnik za stike z javnostjo na Policijski upravi Maribor. Tudi na policiji ugotavljajo, da lahko v času, ko ljudje zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa več časa preživijo doma, to privede do trenj med družinskimi člani. "Upoštevati je treba tudi to, da so šole, službe, lokali zaprti, vse druge storitve pa omejene. To pomeni, da nasilje morebiti obstaja, vendar ga nihče ne vidi, nihče ne prijavi ali pa žrtev nima možnosti prijave. Žrtev v tem času težje prekine krog nasilja in težje pokliče na pomoč."
​Opozarjajo še na to, da je žrtvam v tem času otežena tudi komunikacija s svojci, prijatelji, sodelavci. "Zato ponovno pozivamo, da vsi, ki izvedo za nasilje v neki družini ali so mu kot sosedje morda priča, o tem obvestijo policijo. V prijavi naj navedejo vse okoliščine (razbijanje, kričanje in druge zvoke zaradi domnevnega nasilja), saj se policisti ob intervencijah neredko soočajo s situacijami, ko žrtev v bran povzročitelju nasilja ob intervenciji zanika nasilno vedenje oziroma iz strahu pred nasilnežem o nasilju ne upa spregovoriti, kar posledično lahko privede do neustreznih zaščitnih ukrepov in do nadaljnje ali še hujše ogroženosti."