S soprogom Damijanom Kolaričem sta v kratkem časovnem razmiku praznovala okrogli življenjski jubilej, Abrahama. Ob tem so ju sorodniki in številni prijatelji, predvsem po glasbeni plati, zelo presenetili, prišli so z vseh koncev, tudi iz Avstrije, in jima v Košaškem dolu, kjer živita, priredili nepozaben polnočni koncert. Na skupno pot ju je pripeljala glasba, s katero sta povezana že vse življenje, to sta prenesla tudi na svojo hčerko.
Najprej duo Sestri Potrč
Barbarin oče je igral pri Ansamblu Jožeta Krežeta, kasneje je imel veliko let svoj Ansambel Jožeta Potrča, v katerem je prepevala tudi mama Inge. Barbara pa je glasbeno pot začela na različnih festivalih, kjer sta nastopali s sestro kot Sestri Potrč. Prejeli sta nagrado za najboljši debitantki na Festivalu narečnih popevk. Leta 1990 sta kot predstavnici Slovenije na Festivalu v Malgaju prejeli kar pet prvih nagrad. Po tem sta izdali svojo prvo kaseto Ko zapoje glas srca. Blesteli sta tudi na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe z ansamblom Ptujskih 5, kjer sta igrala tudi Damijan in njegov oče Silvo. Tam so preskočile iskrice med Damijanom in Barbaro. Poročila sta se in si ustvarila družino v Košakih v Mariboru. Tudi hči Klara stopa po njunih stopinjah. Iz violine je maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer se izobražuje še v solopetju, sicer je študentka Pedagoške fakultete v Mariboru.
Zakonca Kolarič sta postala člana Ptujskega instrumentalnega ansambla leta 1991, tri leta kasneje sta presedlala k Ansamblu Ekart, ki ga od leta 2013 vodi Damijan. Od takrat so nanizali številne nastope doma in v tujini. Še zmeraj so Ekarti ansambel z največ nagradami na festivalih. Samo na ptujskem festivalu so jih prejeli devetnajst. Gostovali so v različnih radijskih in televizijskih oddajah. Med nepozabnimi gostovanji je bilo zagotovo 42-dnevno po Avstraliji, poleg tega pa še kar trikratno gostovanje po ZDA in Kanadi. Izdali so veliko kaset, trinajst CD-plošč, še prirejajo številne tradicionalne prireditve (Polje, kdo bo tebe ljubil?, Spomin na gostijo ...). Barbara je pri Ekartih 20 let prepevala v duetu z Blanko Svenšek, s katero se poznata že iz otroštva, saj sta prepevali že v MPZ Maribor. Sedaj pa pri Ekartih večkrat skupaj zapojeta Barbara in njena hči Klara.
Vodovnikova nagrada za življenjsko delo
Že tri desetletja Barbara, ki je diplomirala iz prava in kulturne animacije, vzporedno pa se je urila v solopetju, piše tekste za različne glasbene izvajalce, tako za zabavno kot narodnozabavno glasbo, in je že od začetka članica Društva pesnikov slovenske glasbe, v sklopu katerega je leta 2015 prejela Vodovnikovo nagrado za življenjsko delo.
Damijan je prav tako avtor in aranžer številnih skladb, tako narodnozabavne kot zabavne glasbe, producent in mentor številnim ansamblom. Klarinet je ob svojem očetu, ki je igral trobento, začel igrati že v osnovni šoli, nato pa nadaljeval študij na Akademiji za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je leta 1996 z odliko diplomiral na solistični in pedagoški smeri. Zaposlen je kot profesor klarineta na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, je tudi dirigent šolskega pihalnega orkestra, s katerim prav tako dosega velike uspehe doma in v tujini. Veliko let je bil dirigent in umetniški vodja Pihalnega orkestra in Big banda občine Duplek. Lani je na konservatoriju prejel nagrado dr. Romana Klasinca za izjemne glasbene in pedagoške dosežke.
"Vse, kar nastaja izpod mojega peresa, sem jaz"
Ni dneva brez glasbe
Kaj pa je za profesorja kakovostna glasba? "Kvalitetna glasba je tista, ki v nas prebudi različna čustva: nas pomirja, vzbudi veselje, občutje ljubezni, radosti, hrepenenja, lahko nas spominja na dogodke iz naše preteklosti. Kot akademski glasbenik klarinetist in dirigent pa ocenjujem glasbo z vidika glasbene linije: harmonizacije, instrumentacije, aranžmaja v celoti. Zame je kvalitetna skladba (brez besedila) tista, ob kateri zaprem oči in prisluhnem detajlom, vidim prizore, največkrat iz čustev ali narave. Dobra skladba vedno nastane iz ideje v doživeti lastni izkušnji in ta se prezentira v kompoziciji sami. Zelo rad imam tudi besedila v skladbah, ki že mejijo na poezijo, in ta dajo ob kvalitetni glasbi in aranžmaju poseben čar in globino vsake skladbe," odgovarja Damijan.
Prijazen dober dan, vedno z nasmehom na licih, ki nas nič ne stane, je značilnost Barbare, za katero prav tako ni pravega dneva brez glasbe. "Težko si predstavljam dan, ki bi minil brez zvoka klarineta, saksofona, violine in petja. Veliko mi pomenijo tudi pesmi, ki jih pišem za otroke, besedila in poezija; vse, kar nastaja izpod mojega peresa. Vse to sem jaz - jaz, ki verjamem v dobro v ljudeh, verjamem v lepoto bivanja, lepoto narave, ki nas obdaja, verjamem v svojo družino, ki mi pomeni vse na svetu, v svoje najdražje, v prijatelje. Z odprtim srcem verjamem v ljubezen, ki je bistvo vsega," še pravi Barbara.
