Vsebino omogoča Zavarovalnica Sava
Zakonca Novak sta si že od nekdaj želela imeti hišnega ljubljenca. Igrivega štirinožnega kosmatinca. Vendar sta vedela, da kuža zahteva veliko pozornosti, skrbi in časa. Tega pa v času, ko sta oba uspešno gradila kariero, nista imela. Še zase ne. Nato sta se nekega dne ustalila. Zgradila sta hišo, začela razmišljati o otrocih. Najprej se jima je rodila hči, čez dve leti še sin. Dela z otrokoma in hišo je bilo dovolj, da bi imeli v hiši še ljubljenca, pa zgolj pobožna želja, o kateri sta spregovorila kdaj ob skupnih večerih, ko sta otroka naposled zaspala.
Čas je tekel, otroka sta postala šolarja. Vedno pogosteje sta govorila o dogodivščinah sošolcev in sošolk, ki imajo doma psa, čedalje bolj sta si tudi sama želela imeti pod domačo streho cartljivo živalco. A starša sta bila odločna: z živaljo je skrb, kam neki jo bodo dali, ko se bodo odpravili na daljše potovanje … In če kuža zboli in pogine, ne, te žalosti si nihče ni želel. Kljub temu je misel na kosmatinca prijetno grela njihova srca. Nato je prišel december in pismi otrok, da jima dobri mož z brado prinese pasjega mladiča. Mož je rekel ženi: »Zdaj ali nikoli!« Po tehtnem razmisleku in debati sta vendarle sklenila otrokoma uresničiti skrito željo.
Tako je pod praznično smreko na božični večer na otroka čakalo presenečenje. V košari z blazino je poskakoval beli puhec s črnim smrčkom in z nagajivimi očmi. Ko je zagledal otroka, je prilomastil do njiju, ko sta se sklonila k njemu, da ga pobožata, ju je poslinil od navdušenja. Dobil je ime Puhek, ker je bil ves mehak. Čeprav je ušpičil marsikatero, poslinil copate, odnesel čevlje v vrt in pogrizel vse sobne lončnice, ki jih je lahko dosegel, mu družina ni ničesar zamerila, saj jim je podaril veliko radosti in sreče.
Puhek bo kmalu praznoval prvi rojstni dan, so razmišljali. Kaj mu podariti? Otroka sta bila za igrače, mama za novo udobno ležišče, oče pa je razmišljal bolj po moško in je sklenil, da bo kužku plačal zavarovanje. Od tega Puhek ne bo imel nič, so se očetovi zamisli smejali drugi člani. A oče je imel še kako prav. Tudi kužki kdaj zbolijo in zdravljenja so po navadi draga. Seveda je Puhek ob zavarovanju dobil pod smrekico še veliko kost, ki se je je razveselil prav tako kot otroci novih smuči. Božični večerji, na katero so Novakovi povabili tudi stare starše, je sledilo druženje na ulici. Oče je otrokom obljubil rakete. Takšne, ki se v nebo zasvetijo, da je kaj. Vsi skupaj so se malo pred polnočjo odpravili na ulico, kjer so jih že čakali sosedje, prav tako do zob oboroženi s svetlobnimi raketami. Tudi Puhek je bil z njimi, saj jih je povsod spremljal.
Njuna edina želja je bila - imeti doma psa
Ko so rakete prižgali in so poletele v zrak, se je Puhek nenadoma utrgal s povodca. Novakovi so panično pričeli klicati za njim, a vse, kar so videli, je bil le Puhkov repek, ki je nenadoma izginil izza ovinka. Ojej, kaj če ga povozi avtomobil, če se izgubi in več ne najde domov, so jokali otroci. Novakova sta takoj stekla za psičkom. Ni minilo niti pet minut, ko sta se zakonca v naročju s Puhkom vrnila v ulico. Prestrašenega kužka je pri ograji ob cesti še pravočasno ujela soseda. Vsi skupaj so si oddahnili. Zdaj morajo na Puhka še bolj paziti, predvsem pa z božičnega seznama radosti črtati rakete, saj niso kdo ve kaj, samo strašijo živali. Očetu pa so naposled tudi dali prav: zavarovanje psa je še kako pomembno, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Zato tudi pri Zavarovalnici Sava opozarjajo, da z zavarovanji rešujejo življenja, tudi naših hišnih ljubljencev.
