Melita Forstnerič Hajnšek
Danes je 126. obletnica Glazerjevega rojstva, in kot je običaj, že dobra tri desetletja na ta dan v Mariboru podeljujejo Glazerjeve nagrade in listine za vrhunske dosežke v kulturi. Več kot stotnija lavreatov je že. V Minoritih so ovenčali novo vrhunsko četverico: akademskega slikarja Bogdana Čobala z Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, Glazerjeve listine pa so prejeli slikarka in avtorica otroških slikanic Manica Klenovšek Musil, pesnica Petra Kolmančič in dirigent ter umetniški vodja Simon Krečič. Dogodek sta povezovala igralca Ana Urbanc in Petja Labovič, člana mariborske Drame SNG. Prireditev, ki je med drugim bila vez z letošnjo nagrajenko Petro Kolmančič in njeno poezijo, je režiral Jan Krmelj, nastopili pa so Rok Vilčnik, Sašo Jovičić in Sebastijan Duh (Simpatico).
Povratek k jedru je bil naslov slike letošnjega nagrajenca Bogdana Čobala, ki je bila razstavljena na slovesnosti v Minoritih, in naslov prireditve, ki je bila popovsko uglašena. Pogrešali smo vsaj malo klasike. Še posebej glede na letošnjega dobitnika Glazerjeve listine Simona Krečiča, ki je bil včeraj sicer odsoten. Plaketo je prevzela njegova žena. Ansambel Simpatico, ki se je za prireditev ad hoc sestavil, je izvajal zvečine šansonjerske coverje na tekste Roka Vilčnika, tudi že prejemnika Glazerjeve listine, in harmonikarja Saše Jovičića. Vilčniku je bil lavreat Čobal razrednik in profesor.
Župan Aleksander Saša Arsenovič, ki je podeljeval nagrade skupaj z Zdenko Križanič, predsednico odbora za Glazerjeve nagrade, je bil v govoru kratek in jedrnat. Kot je dejal, verjame v moč kreativne misli, ki pomaga, da čutimo, mislimo širše.
Lanski dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, akademski slikar Ludvik Pandur je bil, kot je običaj, sposojen od podelitve Prešernovih nagrad, slavnostni govornik. V letu, ki je minilo, je bera v umetnosti ter v vseh medijih in oblikah spet izjemno bogata, je dejal lanski lavreat. "Bogata je kljub dejstvu, da že nekaj let beležimo vse prej kot ugodne čase za tovrstno početje. Poudarjam – početje, saj se na splošno zdi umetnikovanje ob ne le pomanjkanju sredstev, ampak posledično tudi neprepoznavanju pomena umetnosti kot pomembne, da ne rečem kar vitalne razsežnosti obstanka neke skupnosti. Kot nekaj, kar smo se nekateri pač naučili in še danes prepoznavamo kot sporočilo znane pesmi slavnega poeta. Zato sem hvaležen vsem kolegom ustvarjalcem, ki na vseh področjih umetniškega ustvarjanja s trdim in kakovostnim delom uresničujejo svoje sanje in vizije. Orjemo ledino, za katero smo mislili, da je že zdavnaj zorana ... Sam se v zadnjem času vedno bolj umikam iz javnega življenja, zato da bi v njem lahko čim aktivneje sodeloval," je še dejal Pandur.
Bogdan Čobal je ob prejetju nagrade, pospremljenem s stoječimi ovacijami publike v prepolnih MInoritih, izčrpno in pikro v svojem slogu spregovoril o ustvarjalcih danes. "Umetnik se zapiči in zabubi v svoj položaj in je v svojih prizadevanjih precej brezuspešen. Ampak se sploh zavedamo, če pračloveku v Altamiri možgani ne bi narekovali tistih likov v jami ... Zahvalil se je vsem svojim ustvarjalnim predhodnikom - od Perzijcev, Egipčanov, starih Grkov do renesanse, romantike... Vse to tvori naš genom. Umetniki nam odpirajo nove poglede, problem umetnosti je v kotičkih naših možganov. Popolnoma vseeno je, kdo je minister za gradnjo, važno je, kako je zgradba zgrajena. "
Spomnimo: osrednji nagrajenec letos Bogdan Čobal je pedagog, aktiven razstavljavec, intelektualec, ki pomembno sooblikuje podobo mesta in jo dviguje na višjo kakovostno raven, s slikarsko ustvarjalnostjo pa pomembno prispeva k intelektualni in kulturni podobi Maribora. S svojo polstoletno intenzivno prisotnostjo v likovnem življenju Maribora in Slovenije navdušuje širšo javnost z izjemnim slikarskim opusom. Že od prvih razstav v poznih šestdesetih ocenjuje stroka njegov opus kot presežek, so izpostavili v utemeljitvi.
Manica Klenovšek Musil pomembno sooblikuje slovenski prostor otroške literature in ilustracije ter vidno posega v mednarodni prostor kot večkrat prevajana in nagrajena ilustratorka in pisateljica. Predvsem v zadnjih petih letih ustvarja avtorske otroške slikanice z ilustracijami iz tekstila. Že nenavadna izbira tehnike ustvarjanja in nevsakdanji material za ilustriranje pričajo o nagrajenkinem izjemnem kreativnem talentu, so zapisali v utemeljitvi. Pesnica Petra Kolmančič pa velja za enega najbolj vidnih pesniških glasov v zadnjem času, v mestnem kulturnem prostoru pa je tudi prisotna kot ustvarjalna organizatorka kulturnega življenja. Med drugim je že več let programski vodja festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru in literarna urednica osrednje mariborske revije za kulturo in družboslovno misel Dialogi.
S Simonom Krečičem je mariborska Opera doživela nov razcvet, menijo v komisiji za glasbeno umetnost, še posebno v smislu repertoarne razširitve, nadgradnje in splošnega dviga ravni poustvarjalne kvalitete. Izpostavljajo njegovo dirigiranje, pa tudi glasbeno vodstvo prve slovenske produkcije Wagnerjeve opere Rensko zlato in Operno noč v Mestnem parku, ki je postala koncertna tradicija v mestu.
Osrednji nagrajenec letos Bogdan Čobal je pedagog, aktiven razstavljavec, intelektualec, ki pomembno sooblikuje podobo mesta in jo dviguje na višjo kakovostno raven, s slikarsko ustvarjalnostjo pa pomembno prispeva k intelektualni in kulturni podobi Maribora. Manica Klenovšek Musil pomembno sooblikuje slovenski prostor otroške literature in ilustracije ter vidno posega v mednarodni prostor kot večkrat prevajana in nagrajena ilustratorka in pisateljica. Predvsem v zadnjih petih letih ustvarja avtorske otroške slikanice z ilustracijami iz tekstila. Pesnica Petra Kolmančič pa velja za enega najbolj vidnih pesniških glasov v zadnjem času, v mestnem kulturnem prostoru pa je tudi prisotna kot ustvarjalna organizatorka kulturnega življenja.
S Simonom Krečičem je mariborska Opera doživela nov razcvet, še posebno v smislu repertoarne razširitve in splošnega dviga ravni poustvarjalne kvalitete.
