Aleš Mišič
V 120-letnico organiziranega igranja tenisa v Mariboru vstopajo mariborski ljubitelji tenisa, saj je bilo 5. septembra 1900 ustanovljeno Športno društvo Maribor z odsekom za tenis. Še posebej pa praznujejo letos beli mušketirji in mušketirke z levega dravskega brega - 100-letnico TK Branik, ustanovljenega takoj po prvi svetovni vojni, in 70-letnico organizirane Branikove teniške šole, ki jo je obiskalo nekaj tisoč otrok.
"Obletnice smo se odločili proslaviti skromno. Ko sem prebiral biltene in drugo gradivo, sem ugotovil, da se skozi zgodovino vedno vleče bitka za denar in preživetje. Danes ni kaj drugače kot v preteklosti, kajti teniški klub je še vedno javni klub - in dokler bom predsednik, bom naredil vse, da ne bo privaten, ker bo lahko le tako omogočal otrokom igranje tenisa za 50 evrov na mesec, tekmovalcem in tudi rekreativcem pa igranje tenisa za relativno skromno plačilo," je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik TK Branik Ivan Gorjup.
Med najuspešnejšimi klubi
TK Branik je ves čas sodil med najuspešnejše klube. V Jugoslaviji je štirikrat prejel naslov najboljšega teniškega kluba v državi, uspel pa mu je tudi izjemni podvig, ko je na državnem prvenstvu osvojil naslove v vseh kategorijah razen v singlih članov. Več kot 130 naslovov državnih prvakov je osvojil TK Branik v svoji zgodovini. Njegovo ime je v svet ponesla Mima Jaušovec, zmagovalka Roland Garrosa in nekdanja šesta najboljša igralka sveta. Na mednarodni sceni se je v tistem času poskušal uveljaviti Igor Košak, kasneje pa Iztok Božič in Marko Tkalec. V klubu je zdaj 160 članov, imajo 30 tekmovalcev, teniško šolo pa obiskuje 130 otrok.
Najprej ureditev promenade
V zadnjih letih so v klubu obnovili dvorano, garderobe, odprli nov bife, zgradili igrišče s podobno podlago, kot jo imajo v New Yorku na turnirju za grand slam. Načrtujejo še obnovo tribune za okoli 300 gledalcev, ki je bila zgrajena leta 1977 za evropsko prvenstvo, pod katero bi bil masažni salon, montažni prizidek obstoječi dvorani s tremi novimi pokritimi igrišči in ureditev promenade. Poseg, ki predvideva zasaditev nove linije dreves in odstranitev neuglednega vadbenega zidu, namesto njega pa ureditev glavnega vhoda z Mladinske ulice, bi lahko začeli že jeseni, najkasneje pa prihodnje leto, pravi Gorjup. Velika želja branikovcev, uresničljiva šele v bolj oddaljeni prihodnosti, pa je povsem nova dvorana s štirimi igrišči namesto sedanje z dvema.
Prvi balon v Jugoslaviji
Arhitekt Marko Doleček je danes predstavil idejno zasnovo. "Najbolj ambiciozen načrt kluba je moderna teniška dvorana. Gre za moderno zasnovo z nosilci, ki izhajajo iz oblike loka, saj tudi teniška žogica potuje v loku. Načrtovana je valovita izpeljanka loka. Dvorana bi lahko bila zgrajena iz lesenih nosilcev, detajlno to še ni rešeno, in oblečena v perforirano pločevino. Zavod za kulturno dediščino nas je precej omejil glede dimenzij. Predvsem višina je problematična, dovoljena je enajst metrov, kar je za tenis že malo. Predvideli smo poglobitev dvorane za dva metra, s čimer bi dobili potrebno višino v sredini igrišča. V kletne prostore se umestijo garderobe in vse, kar je potrebo za delovanje takšne dvorane." Ideja o novi dvorani pa ni povsem nova. "Že pred desetimi leti smo imeli projekt, s pokojnim arhitektom Tomom Pirkmajerjem sva ga oblikovala. To je bila dvorana, ki je bila predolga, zato so bile tudi pripombe zavoda za kulturno dediščino. Teh smernic smo se zdaj držali in smo dvorano členili in jo prilagodili današnjim modernim standardom. Zahtevna zadeva, ki jo bomo poskušali uresničiti v prihodnosti."
Potem energetsko potratnih in ekološko spornih balonov ne bo več. Častni član dr. Matjaž Mulej, ki je v klubu že 67 let, se spominja, da je bil prvi balon na Braniku postavljen pred 50 leti. Bil je prvi v Jugoslaviji, tudi dvorana, ki je bila namenjena izključno tenisu, je bila prva. "V balonu smo imeli eno igrišče, pred tem smo pozimi igrali tako, da smo očistili sneg na asfaltu, še prej pa smo igrali eno uro v Pipuševi ulici v dvorani za namizni tenis, ki je ni več."
