Novo življenje TVT Boris Kidrič

Čeprav je WV Term, eno od le dveh podjetij, ki sta po propadu TVT Boris Kidrič na tem območju še nadaljevali izročilo nekoč znamenite mariborske tovarne, v začetku meseca zdrsnil v stečaj, bi se lahko proizvodnja tam vseeno nadaljevala. A le v omejenem obsegu, delo bi lahko dobilo 15 delavcev, medtem ko jih je v stečaju službo izgubilo 55, vsaj toliko delovnih mest pa je ogroženih tudi pri številnih kooperantih. Kot sporoča stečajna upraviteljica Romana Kruhar Puc, se namreč za obuditev proizvodnje zanimajo partnerji iz Nemčije, a bo ta stekla le, če se bodo lahko dogovorili, medtem ko v stečaju proizvodnje ne bo.

Industrijska cona že dobrih 150 let

Cona Studenci se je začela razvijati sredi 19. stoletja, le malo po tem, ko je v Slovenijo 2. junija 1846 zapeljal prvi vlak, s čimer je današnja Slovenija postala peta dežela na svetu, ki je dobila železniško progo. Pred nami so jo namreč imele le Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija. Ker Maribor leži skorajda natanko na polovici poti med Dunajem in Trstom, se je vodstvo Južnih železnic, takrat največjega zasebnega podjetja v avstro-ogrski monarhiji, odločilo na tem območju postaviti delavnico za popravilo vseh vozil te železnice. Delavnica je bila zgrajena leta 1864 in se, tako kot današnja cona, razprostira na kar 85 tisoč kvadratnih metrih površine. S tem se je začel skokovit industrijski razvoj mesta, v katerem je še leta 1836 živelo le štiri tisoč ljudi, torej le malo več, kot jih je 130 let za tem bilo zaposlenih samo v tej coni.
Razvoj industrije se je nadaljeval tudi po 2. svetovni vojni, ko so delavci večinoma s prostovoljnim delom obnovili porušene delavnice, ki so nato leta 1952 postale samostojno podjetje z imenom Delavnica železniških vozil Boris Kidrič. Težave za podjetje so se začele z osamosvojitvijo Slovenije, saj je z odhodom izpod okrilja Jugoslovanskih državnih železnic izgubilo večino trga. Na lokaciji je v 90. letih nastalo več manjših podjetij, med večjimi pa velja izpostaviti TVT Novo, ki je nadaljevala izročilo TVT Boris Kidrič. A tudi ta zgodba ni trajala dolgo, leta 2002 jih je prevzel Siemens, ki pa se je leta 2009 nato dokončno umaknil.

Parcialni začetki zavirajo današnji razvoj

Za razliko od Poslovne cone Tezno, kjer danes deluje 212 podjetij, ki zaposlujejo 3800 ljudi, torej dobro polovico, kot jih je nekdanjih TAM zaposloval v najboljših časih, in kjer je razvoj praktično od vsega začetka narekoval zavod Poslovna cona Tezno, je razvoj cone Studenci potekal manj ubrano in usklajeno. Po likvidaciji Siemensa so namreč posamezne objekte in ostalo osnovno infrastrukturo (voda, plin, ceste ...) odkupovala posamezna podjetja, kar je privedlo do različnega razvoja cone. Ta je danes, kot se pošalijo tudi tamkajšnji akterji, razdeljena na razviti zahod in nerazviti vzhod.

Paradni konji Fibmarkt, Riedl in Tišma

Riedl, ki se ukvarja s proizvodnjo preciznih kovinskih izdelkov in zaposluje okrog 70 ljudi, je po krizi, ki jih je zelo prizadela, od leta 2010 do 2017 promet povečal za 1000 odstotkov na sedanjih dobrih sedem milijonov evrov, pri čemer beleži dobiček v višini okrog milijon evrov. Njihov ključni kupec je denimo proizvajalec motornih vozil KTM, sicer pa izvozijo okrog 95 odstotkov celotne proizvodnje.
Enako tudi podjetje Tišma, kjer proizvajajo projektne konstrukcije za gradnjo nebotičnikov, avtomatizirane linije za avtomobilsko industrijo in kmetijstvo, proizvajajo pa tudi konstrukcije za gradbeništvo, s čimer so tudi začeli. "Zaposlenih imamo 27 ljudi, ob večjih projektih delavce tudi najamemo. Delamo v glavnem za Avstrijo, Nemčijo, Švico, v Sloveniji skorajda več nismo prisotni," pove direktor Zoran Tišma. Družba letno ustvari okrog 2,5 milijona evrov prometa in dobrih 200 tisoč evrov dobička.
Še precej večji pa je Fibmarkt, ki si skupaj s Tišmo deli tudi največjo proizvodno halo nekdanjega TVT, dolgo kar 200 metrov. Zaposlujejo okrog 60 ljudi, predvsem strojnike, ukvarjajo pa se s proizvodnjo transportne opreme za partnerje v Nemčiji. "Proizvajamo specialna vozila velikih nosilnosti za prevoz v ladjedelnicah, odprtih rudniških kopih in v industriji za interno logistiko. Močni smo tudi v zabaviščni tehniki, izdelujemo velika panoramska kolesa premera 100 metrov in več. Eno smo naredili za Orlando v ZDA, dve za Vietnam, zdaj se, skupaj s strateškim partnerjem v Švici, pogajamo še za eno v Rusiji," pove prokurist Anton Breznik. Fibmarkt v zadnjih letih letno ustvari med 12 in 18 milijoni evrov prometa in med 350 tisoč in 1,6 milijona evrov dobička. Vsa tri podjetja so v družinski lasti, nekatera del svojih prostorov oddajajo tudi manjšim podjetjem, tako da je v zahodnem delu cone zaposlenih okrog 230 ljudi.

Problem predvsem lastništvo cest

Precej več težav pa ima vzhodni del cone, v katerem deluje okrog 40 manjših podjetij z okrog 120 zaposlenimi. Med njimi jih 28 dela v TVT Tirna vozila, ob WV Termu praktično edinem podjetju, ki vsaj delno še nadaljuje tradicijo TVT Boris Kidrič. "Zdaj sicer največ delamo na železniški infrastrukturi in ne več železniških vozilih. Sodelujemo namreč pri prenovi železniške postaje Maribor, delamo tudi stebre, portale in opremo vozne mreže za postaje Počehova, Maribor, Tezno," pove direktor Branko Žerak. Skupaj s Feliksom Frasom, ki kot samostojni podjetnik skrbi za vzdrževanje vodovodnega in plinskega omrežja, v coni pa dela že od leta 1972, ko se je v TVT začel učiti za električarja, izpostavita osnovni problem vzhodnega dela cone: "Za vodo imamo skupni števec, razdelitev zato ni enostavna, po stečaju WV Terma so nam ostali tudi njegovi dolgovi. Največji problem pa so ceste oziroma bolje rečeno transportne poti. Te so namreč v lasti podjetja Profarmakon, ki pa zanje ne skrbi najbolje. S problemi smo seznanili obrtno zbornico, ki je organizirala sestanek s prejšnjo mestno upravo, menimo namreč, da bi za vse v coni bilo najbolje, da bi bile ceste občinske. Žal se nismo dogovorili, upam, da bo nova mestna oblast imela več posluha. Se pa zavedamo, da je problem v lastništvu."