Ob mednarodnem dnevu svobode medijev, ki ga obeležujemo na današnji dan, so oči domače javnosti uprte v RTV Slovenija. V novinarskih organizacijah že dlje časa opozarjajo na slabe razmere na RTVS, na poskuse demontaže in političnega podrejanja javne radiotelevizije s strani vlade ter na s tem povezane pritiske na novinarje in urednike. Po lanskem izčrpavanju Slovenske tiskovne agencije (STA), ki jo je vlada Janeza Janše pripeljala na rob stečaja, se borba za integriteto in neodvisnost nadaljuje v najpomembnejši medijski instituciji v državi, opozarjajo v Sindikatu novinarjev Slovenije. "Medtem ko vodstvo zanemarja svojo odgovornost do javnosti, jo z javnimi nastopi, kolektivnim bojem za medijsko svobodo, poklicno avtonomijo in delavske pravice ohranjajo novinarji in drugi delavci RTV Slovenija," poudarjajo v sindikatu novinarjev in dodajajo, da se zaposleni na RTVS že več mesecev upirajo početju vodstva, ki kadruje mimo mnenj uredništev, ruši socialni dialog in siromaši program. Ne gre samo za sporna imenovanja urednikov po okusu aktualne oblasti, še več, v času volilne kampanje za parlamentarne volitve je vodstvo s programa TVS umaknilo kritične oddaje Tednik, Tarča in Studio City ter jih nadomestilo s predvolilnimi soočenji, pri čemer je zadnjo predvolilno oddajo zaradi neprimernega vodenja zapustilo več predsednikov opozicijskih strank. Medtem ko novinarji opozarjajo na padec profesionalnih standardov in ugleda RTVS v javnosti, vodstvo z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom na čelu nadaljuje nenavadne poteze. Da mu niso podaljšali pogodbe, je prejšnji teden izvedel voditelj Studia City Marcel Štefančič, jr. Na Kolodvorski so se glede tega zavili v molk, Štefančič pa naj bi zdaj po dogovoru z urednico oddaje do ureditve razmerij oziroma največ tri mesece oddajo vodil, ne da bi za to prejel plačilo.
Prioriteta koalicije umik politike iz RTVS
Na nevzdržne razmere na nacionalki bodo na današnji tiskovni konferenci opozorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Sindikata novinarjev Slovenije in novinarji RTVS. V luči pozivov k takojšnjemu umiku politike iz javnega servisa se je aktivirala tudi civilna družba. V Pravni mreži za varstvo demokracije bodo tako predstavili predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki so ga pripravili z medijskimi strokovnjaki in ki se nanašajo na vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Da bo ureditev razmer na javnem servisu ena od njihovih prioritet, pred začetkom današnjih koalicijskih pogajanj o sestavi prihodnje vlade zagotavljajo tudi v Gibanju Svoboda, SD in Levici. Predsednica SD Tanja Fajon je že med kampanjo napovedala, da bo nova vlada na svoji prvi seji sprejela novelo zakona o RTVS za takojšen umik politike iz organov upravljanja in nadzora RTVS. Gre za predlog, ki so ga v SD po navedbah Fajonove pripravljali leto dni in ga usklajevali s stroko. "Predlog novele zakona je pripravljen v takšni fazi, da ga lahko takoj pogledamo vsi koalicijski partnerji. V veliki meri je usklajen s stroko, ker smo res veliko delali na tem. Potrebuje samo še pravno preverbo in pripravljen bo na sprejem," pravi Tanja Fajon. Ali bo omenjeni predlog dejansko sprejet na vladi, je sicer še stvar dogovora med bodočimi koalicijskimi partnerji, saj je predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši mandatar nove vlade Robert Golob med kampanjo dejal, da bodo v parlamentu podprli spremembe zakona o RTVS, ki jih bo predlagala civilna družba.
DNS za celostno reformo medijske zakonodaje
Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek kot pozitivno ocenjuje, da so nujne spremembe zakona o RTVS in da je medijska zakonodaja tako visoko na agendi prvih potez nove vlade. "Pritiski na medije in spodkopavanje medijske svobode prejšnje vlade so bili zagotovo eden od pomembnih vplivov na volivce in za spremembe. Hkrati pa je po hitrih intervencijah v smeri depolitizacije RTV in zagotavljanja uredniške avtonomije nujna dobro premišljena in celostna reforma medijske zakonodaje," opozarja. Ob tem dodaja, da je za uveljavitev dobrih rešitev pomembno tudi širše posvetovanje s stroko in civilno družbo ter čim bolj vključujoča javna razprava. "V spremembah zakona o RTVS je nujno določiti predvsem model upravljanja in nadzora, tudi nov model sodelovanja zaposlenih pri (so)upravljanju, zagotoviti finančno stabilnost, morda tudi ne bi bila slaba nova statusna oblika. Skratka, spremeniti je treba vse, kar bi končno vodilo v depolitizacijo, tako da bi bila zagotovljena polna avtonomija uredništva, neodvisni in strokovni javni servis," poudarja Petra Lesjak Tušek.
S celovito prenovo zakona ne bodo hiteli
Ali bo to dejansko novela zakona, ki jo predlaga Pravna mreža za varstvo demokracije, za zdaj ni znano, saj je v obtoku več idej oziroma predlogov. Novoizvoljena poslanka Gibanja Svoboda in dolgoletna novinarka TVS Mojca Šetinc Pašek pojasnjuje, da bodo v najkrajšem možnem času znotraj strank prihodnje koalicije oblikovali delovno skupino, po prvi, ustanovni seji novega sklica parlamenta, ki bo predvidoma 13. maja, pa se bodo sprememb zakonodaje o RTVS lotili v dveh korakih. "Najprej oziroma v prvem koraku bi spremenili način upravljanja in nadzora, v drugem koraku, torej v roku enega leta, pa bi zakon spremenili v celoti," pravi Mojca Šetinc Pašek. RTVS bi morala po njenih besedah po zgledu tujih javnih servisov dobiti moderno tri- do petčlansko upravo, programski in nadzorni svet pa bi lahko združili v en nadzorni organ: "Opcijsko pa lahko to ostane tudi ločeno, torej na programski in nadzorni svet, to je treba še vse premleti." Poslanka Šetinc Pašek ob tem dodaja, da se bo delovna skupina pri pripravi konkretnih izhodišč naslonila na več predlogov civilne družbe, ki jih bo pregledala tudi s pomočjo strokovnjakov z medijskega področja, potem pa se bodo dogovorili, katere rešitve so najbolj optimalne. A kot že rečeno, celovite prenove zakona o RTVS iz leta 2005, ki ga je spisal poslanec SDS Branko Grims in ki je bil potrjen tudi na referendumu, kmalu še ne gre pričakovati.