Kljub opozorilom in splošnemu občutku, da je bilo letos vendarle manj pokanja kot pred leti, so uradne meritve prašnih delcev (PM10) pokazale v noči prehoda v novo leto občutno prekoračenje koncentracij prašnih delcev v zraku. Podobna zvišanja so se ponovila tudi v dveh naslednjih nočeh. Mesto ognjemeta po vzoru številnih drugih ne prireja več, pač pa za pirotehniko veliko denarja potrošijo občani.
Ognjemeti, bodisi domači bodisi uradni, so težavni iz več razlogov. Zaradi pokanja so najbolj prizadete ranljive skupine prebivalstva, kot so starejši, kronični bolniki, otroci, nosečnice, ob tem pa trpijo tudi domače in prostoživeče živali. Drugi učinek je manj očiten, se pa v okolju pozna dalj časa. "Za doseganje različnih efektov in barv se za izdelavo pirotehničnih sredstev uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Ob eksploziji se te snovi silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih produktov in trdnih nanodelcev. Ker so ti delci izjemno majhni, lahko še več tednov lebdijo v zraku in prodirajo v naše telo skozi pljuča in kožo v kri, le-ta pa jih ponese v sleherni organ, kjer povzročajo vnetja in poškodbe celičnih struktur. Iz ozračja jih spere šele dež, kar ima za posledico dodatno onesnaženje zemlje, vodotokov in podtalnice," opozarjajo na Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave.
V Mariboru zaradi dokaj ugodnega vremena in poznega začetka kurilne sezone daljših obdobij z onesnaženim zrakom to zimo še ni bilo, v prihodnjih dneh pa na agenciji za okolje napovedujejo zmerne stopnje onesnaženosti zraka.
