Srčni infarkt je eden najpogostejših vzrokov smrti v razvitih državah, tudi v Sloveniji: letno ga pri nas doživi približno 1600 ljudi, kar pomeni štiri osebe dnevno. "Nujno bi bilo, da bi vsak od nas znal človeku nuditi prvo pomoč, saj je za preživetje ključna prav hitrost odziva: tukaj govorimo o minutah," poudarja Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa Maribor. Prav zato letos 16. oktobra že sedmo leto zapored označujemo svetovni dan oživljanja, ob katerem potekajo različni dogodki, delavnice in izobraževanja na temo temeljnih postopkov oživljanja.
Tudi Zveza študentov medicine Slovenije (ZŠMS) v sodelovanju z različnimi organizacijami pripravlja posebno akcijo ozaveščanja in izobraževanja o oživljanju z imenom 16. oktober - Slovenija oživlja! v Mariboru, Ljubljani, Kopru, Novem mestu in Kranju. Glavni cilj je poudarek na praktični izvedbi izvajanja prve pomoči in oživljanja, ob tem pa bodo krepili tudi interdisciplinarno povezovanje poklicev v zdravstvu. Prav tako je danes Rdeči križ Slovenije v okviru tedna dobrodelnosti med 14. in 20. oktobrom za politične predstavnike Mestne občine Maribor organiziral prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja (AED). Namen dogodka je bil poleg praktičnega izobraževanja o oživljanju tudi promocija projekta, ki stremi k poenotenju mreže defibrilatorjev, pravi Dolinšek, in katerega cilj v prihodnosti je doseči ustrezno pokritost prostorov z defibrilatorji. "AED-aparati so že nameščeni, vendar na žalost po navadi ne vemo, kje in v kakšnem stanju so," pojasnjuje.
S poenotenjem AED-aparatov bi po njegovem mnenju lahko rešili marsikatero življenje, še bolj pa sta pomembna ustrezna izobrazba in ozaveščanje ljudi. "Ljudje so premalo seznanjeni s postopki oživljanja, v Sloveniji pa imamo še ta problem, da postopkov oživljanja, razen v redkih primerih, ni v izobraževalnem sistemu. Otroci se tako prvič seznanijo z njim šele pri opravljanju prve pomoči za vozniški izpit," pove sogovornik in doda, da je ključno prav to, da se otrok o prvi pomoči izobražuje že od malega, saj tako izgine tudi strah pred dejansko izvedbo. V več kot 50 odstotkih so ljudje pripravljeni oživljati svojce, pri tujcih pa v praksi prve pomoči pogosto ne nudijo bodisi zaradi lastne neprepričanosti bodisi zaradi miselnosti, da bo na pomoč priskočil kdo drug. "Prej ko začneš, prej ti pride v kri. Za otroke, ki smo jih poskusno začeli učiti postopkov oživljanja že v vrtcu, se je izkazalo, da se kasneje tega znanja niso bali uporabiti. Bojijo se tisti, ki niso pravočasno in ustrezno izobraženi," meni Dolinšek, "vsak posameznik pa se sam odloči, ali bo pomagal ali ne."
