Pobuda SNG Maribor, da bi kmalu prenovljen Vojašniški trg na Lentu preimenovali po njihovem nekdanjem sodelavcu in mednarodno priznanem režiserju Tomažu Pandurju, je, kot so predlagatelji tudi pričakovali, sprožila burne odzive. Ob novici so se mnogi razveselili, da bo Maribor primerno počastil veliko kulturno ime, na drugi strani pa je slišati tudi veliko glasov proti. Ne toliko zaradi imena Pandur, ampak zlasti zaradi tega, ker bi sprememba izbrisala zgodovinski spomin na 47. pešpolk, ki je bil skoraj celo 19. stoletje in na začetku 20. nastanjen v minoritskem samostanu oziroma Dravski vojašnici, po kateri je trg tudi dobil ime.
Mestno središče izgubilo že veliko starih imen
V tej smeri razmišlja tudi del stroke. Sašo Radovanovič, avtor knjige Mariborske ulice, v kateri je zbral pregled nastanka in razvoja mestnih ulic, njihovih poimenovanj in preimenovanj skozi vsa burna zgodovinska obdobja, je odločno proti vsakemu spre- minjanju.
Ime kot edini spomin
Območje Vojašniškega trga je eden najstarejših mestnih predelov, ki je bil že zelo zgodaj namenjen tržni dejavnosti. Arheologi začetke poselitve za zdaj postavljajo na konec 12. oziroma začetek 13. stoletja. Vojašniški trg je ime dobil po Dravski vojašnici, kamor se je leta 1817 naselil 47. pešpolk. Vse do ustanovitve celjskega pehotnega polka leta 1883 je njegov naborni okraj zajemal tudi celjski okraj, nato pa okraje Maribor, Radgona, Feldbach, Deutchlandberg in Lipnica. V njem je bilo tako precej Slovencev.
"Poimenovanje Vojašniški trg nam pove, da je bil ta trg dobrih sto let domicil 47. pehotnega polka, v katerem so služili tudi slovenski fantje, ki so za svojo tedanjo domovino izjemno hrabro umirali v bitkah od Rusije, Prusije, Bosne in Hercegovine, do Italije. /.../ O 47. pešpolku danes ne vemo praktično ničesar več. Edini vidni spomin nanj je le še ime Vojašniški trg," je odločno proti preimenovanju razmišljal Bartolo Lampret na facebooku, kjer so nasprotniki predlagali, da občina za počastitev Pandurjevega imena poišče kako drugo ulico, trg, stavbo ali dvorano.
Bi potrebovali pravilnik?
Maribor je preimenovanje ulic sicer doživel po razpadu Avstro-Ogrske, nato je ulice leta 1941 nazaj v nemščino množično spreminjal nemški okupator, po končani drugi svetovni vojni pa so trgom, ulicam in cestam vrnili slovenska imena in izvedli tudi precej novih poimenovanj.
Od vojske h kulturi
Zadnji primer preimenovanja leta 2011
Na mariborski občini je Komisija za poimenovanje ulic delovala do leta 2008, saj je njen obstoj opredeljeval Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb, ki ga je nato leta 2008 nadomestil Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb. V slednjem predhodno omenjena komisija ni bila več opredeljena, so sporočili z mariborske občine.
Od leta 2008 do letos, ko je župan Saša Arsenovič ponovno imenoval Komisijo za poimenovanje ulic (sestavljajo jo dr. Jerneja Ferlež, dr. Luka Lubi in Jure Legvart), je postopke za imenovanje ali preimenovanje izvajala sodelavka v upravi, "ki je v skladu s prejetimi pobudami, veljavnimi predpisi in načeli pripravljala predloge, te pa je na koncu potrjeval oziroma sprejemal mestni svet". Zadnji primer preimenovanja je tako iz leta 2011, ko sta na območju nekdanje Svetozarevske ulice in Trga Borisa Kraigherja nastali Ulica škofa Maksimilijana Držečnika in Ulica slovenske osamosvojitve.
Nove ulice se poimenujejo sproti ob izgradnji
Danes je pred obravnavo odloka o poimenovanju ali preimenovanju v mestnem svetu treba opraviti predhodno posvetovanje (predlog mora biti javno objavljen vsaj 15 dni). Sledi priprava elaborata, ki gre skozi postopek pridobivanja soglasja, prav tako se elaborat pošlje na Geodetsko upravo in Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen. "Mestni svet lahko torej o poimenovanju ali preimenovanju ulice odloča šele po pridobljenih obeh dokumentih," so poudarili na mariborski občini in dodali, da je ob poimenovanju ali preimenovanju ulice po umrli osebi treba pridobiti soglasje svojcev (dedičev), v nasprotnem primeru predloga ni mogoče upoštevati.
Nove ulice v Mariboru se poimenujejo sproti ob izgradnji. Nekaj zadnjih primerov poimenovanj so Martinova ulica v Brezju, Ulica Frana Žižka, Ulica pod hrasti, Razgledna ulica, Ulica Ivana Jožefa Tomažiča in Zahodna ulica na Studencih. "Trenutno je v teku postopek za poimenovanje dveh ulic ob Engelsovi ulici, in sicer po predlogu Ulica Jožeta Košarja in Ulica Roberta Hvalca ter v Brezju Ulica Ruperta Pivca in Ulica Zore Janžekovič," so še zapisali na mariborski občini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
