Pišem vam zgrožen nad idejo župana Maribora o nakupu gostilne Pri treh ribnikih. Politika mi nikoli ni bila blizu, do danes, ko sem prebral, da želi naš župan z ustanovitvijo nepremičninskega podjetja kupiti gostilno Pri treh ribnikih. Ne poznam občine v Evropi, ki bi kupovala gostilno. Zgrožen sem, poznam zelo dobro poslovanje Term Maribor, ruski lastnik je generalno nesposoben, po sreči so prodali Fontano zelo dobremu lastniku, Diagnostičnemu centru Bled ... Gostilno Pri treh ribnikih prodajajo že dve leti in zagotovo se bo našel kupec, ki bo še naprej opravljal to dejavnost, kuhinja bo ostala. Zakaj se je župan odločil v imenu občine podpisati pismo o nameri, je meni nerazumljivo in grozljivo. Kot poslovnež tega ne razumem, naloga občine je skrbeti za dobrobit prebivalcev, pločniki v centru mesta so praktično neprehodni, Gregorčičeva ulica je katastrofa ...
Pozivam vas kot še edini časnik v našem mestu, da se v imenu nas prebivalcev tega mesta uprete takšnemu samovoljnemu nastopanju župana z njegovimi neoliberalnimi idejami. Ni dolgo, kar ste poročali o manku ljudi na centru za pomoč na domu, pomoči starejšim, premalo imamo domov za starejše, to je demografija, ki kliče po ukrepanju. Namesto nakupa gostilne bi župan lahko napovedal gradnjo novih domov za starejše. Prosim vas, ne bodite servilni do takšnega župana, ki razmišlja o gostilnah ..., ne vem, morda gre res za parcialne interese.
Župan je razočaral mnoge volivce z divjo neoliberalno usmeritvijo in logiko bogatih elit, ki so jim pomembni le kopičenje bogastva in nepremičnin ter ustvarjanje lažne dobre medijske podobe z ustanavljanjem svojega časopisa. Več kot očitno je pomanjkanje daljnovidne državniške strategije razvoja mesta, v katerem propadajo pločniki in ulice v mestnem jedru. Če bi župan temu posvetil polovico časa in denarja, ki ga namenja za svoj časopis, bi s tem denarjem prenovil kar nekaj pločnikov v mestu. Če bi namesto nakupa gostilne župan ta denar namenil centru za pomoč na domu, bi lahko dnevno oskrbovali 50 več starejših.
Zamolčano dejstvo je, da je gostilna Kliček potrebna nujne generalne prenove znotraj in zunaj, zato so drugi potencialni kupci previdni. In kaj se bo zgodilo, mestna občina bo vložila v prenovo ali bo kdo drug namesto nje? Če župan meni, da je nakupna cena gostilne tako ugodna in promet tako dobičkonosen, pa naj jo odkupi in prenovi njegovo podjetje, ne mi davkoplačevalci. In če bi župan s svojim podjetjem sam odkupil gostilno Kliček, jo prenovil in s svojim gostinskim znanjem nadgradil ponudbo, bi nam občanom dal lepo darilo, gostilna bi ustvarjala dobiček, meščani in obiskovalci mesta pa bi na veliko hodili na nedeljska kosila. Kliček bi ohranil svoj pomen za mesto Maribor (po županovo), mi meščani pa bi župana ohranili v trajnem spominu kot zelo daljnovidnega in občanom prijaznega človeka.
Vsi inteligentni ljudje vemo, da je gostilna Kliček za mesto manj pomembna z vseh vidikov, gostilno je treba pustiti privatni iniciativi. Če smo vsaj malo daljnovidni, si lahko predstavljamo, da bo občinsko vodstvo po nekaj letih od nakupa, ko bo gostilna krasno prenovljena na občinske stroške, ugotovilo, da pa z lokacijo vred ne prinaša zadostnih rezultatov. In zgodila se bo zgodba, enaka kot z Novo KBM, ko bomo premoženje, v katerega smo vložili nekaj milijonov evrov, za drobiž prodali veselemu kupcu.
To je moje skromno, a logično mnenje in razmišljanje. Je opomin vsem nam, da v Sloveniji z veseljem sprejemamo neoliberalne politike, ki divjajo po celotni Evropi, z izjemo Nemčije, ki s svojimi daljnovidnimi socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi politikami prekaša svet. Kljub našim pobožnim željam, da bi bili vsaj malo podobni takšnim naprednim nacijam, se to nikoli ne bo zgodilo. Razlike v intelektualnem potencialu med nami in Germani so prevelike, netoleranca in nerazumevanje drugih ljudi sta slovenski zaščitni znak. Na takšnih osnovah je nemogoče pričakovati moderno in napredno občinsko upravo.
Robert Hvalec
Maribor
