PLAČEVANJE URGENCE: Z januarjem bolj dosledno upoštevanje pravil

Prvega novembra so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor uradno pričeli izdajati račune za nenujne obiske bolnikom, ki obiščejo njihov del urgence. Z novim letom pa bodo začeli to prakso izvajati bolj intenzivno.
Gre za del urgence, kjer na tabli piše "bolezni" - in ne "poškodbe". Pri poškodbah, torej na kirurškem delu urgence, o tem namreč ne razmišljajo, saj je pri njih nenujnih obiskov zelo malo. "Odločili smo se za skrajni ukrep za skrajno nenujne stvari," razloži Štefan Mally, vodja prehospitalne enote nujne medicinske pomoči (NMP).
Zaračunavanje jim že leta sicer omogočajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. A v 15 letih so izdali morda 15 položnic, čez palec oceni Mally. V zadnjih desetih dnevih, ko so torej bolj aktivno pristopili k zaračunavanju, teh položnic še zmeraj ni bilo prav veliko, morda ena na dan. Marsikomu še pogledajo skozi prste in ga zgolj opozorijo, pomirja. Plačevanje želijo namreč uvesti postopno. Če bi se strogo držali pravil, pa je sogovornik prepričan, da bi jih lahko v teh dneh izdali že kakšnih sto ali dvesto.

Za recept 15 evrov, za pregled 20

Zneski na položnicah sicer ne bodo astronomski. Za običajni pregled pri zdravniku bo treba odšteti 20 evrov. Če bo človek želel, da mu pregledajo še kri in urin, bo moral dodatno plačati. Zgolj za posvet pri zdravniku brez pregleda bo treba plačati deset evrov. Za dvig recepta, ki ni nujen, 15 evrov. "Ne želimo se izogniti pacientom. Sivina naj le pride k nam - torej vsi, ki niso prepričani, ali je z njimi vse v redu in jih skrbi za svoje zdravje, če torej mislijo, da je njihovo zdravstveno stanje resno," poudari Mally.

Včasih iščejo bližnjice

"Nekdo ima že pet dni trajajoč dražeči kašelj brez povišane temperature in pride ob večerni uri k nam. To ni nujno stanje, ampak viroza, ki lahko traja tudi tri tedne. Kvečjemu tak pacient okuži še vse ostale tukaj v čakalnici, ki so dejansko bolj potrebni pomoči od njega," navede en nenujni primer iz zadnjih dni. Čez dan pridejo največkrat po napotnice za preglede, ki jih niso pravočasno dvignili pri svojem zdravniku. Pridejo tudi za odstranitev šivov, ker se želijo striktno držati navodila, da jih je treba odstraniti dvanajsti dan. "Včasih ljudje enostavno iščejo bližnjice. Pridejo zaradi teden dni stare poškodbe prsta, ki se ni poslabšala. Ali za odstranitev klopa. Imajo že več dni izpuščaje, ki niso nič hujši kot pred dvema dnevoma in bi lahko počakali na svojega zdravnika," še našteje Mally.

Gneča na urgenci tudi zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov

Mally se zaveda tudi težave primarnega zdravstva, na katero so v minulih tednih družinski zdravniki znova glasno opozarjali. "Premalo jih je, preveč pacientov je na enega zdravnika, v Mariboru se ljudje skorajda ne morejo več k nobenemu vpisati, to je kronična nacionalna težava, ki se pozna tudi pri nas," spomni. In tudi staranje prebivalstva, zaradi česar čedalje več ljudi nasploh potrebuje pomoč zdravnika. Razbremenitev urgence bi bila torej tudi bolj celostna skrb za geriatrične bolnike, ki potrebujejo bolj intenzivno nego, kot jo dobijo v domovih za starostnike, razmišlja Mally.