Plakatna predvolilna bitka v Staršah

Še teden dni ima sedem kandidatov za župana v občini Starše, da prepričajo volivce, da so prav oni tisti, ki naj po smrti župana Bojana Kirbiša zasedejo to mesto. Javnih predstavitev oziroma predvolilnih shodov, na katerih se običajno delijo kakšne dobrote, letos zaradi aktualnih razmer ni. A kandidati pravijo, da je kampanja kljub temu intenzivna, da terja precej angažmaja. S svojimi majhnimi ekipami torej bolj neposredno, ob naključnih srečanjih ali dogodkih v občini nagovarjajo volivce, širijo glas o sebi preko družabnih omrežij.

Jožef Gojčič je sicer povedal, da pravzaprav ljudi posebej ne nagovarja, saj ocenjuje, da ga dovolj poznajo, "vedo, da sem sposoben, kaj sem že naredil". So pa kraji po občini, kakor je običajno ob volitvah, prelepljeni s plakati. Pri tem je bila edina ženska med kandidati, Nataša Petek, tarča vandalov, ki so veliko njenih plakatov popisali, zaradi česar je podala tudi prijavo na policijo.

​Stari znanci

​Kandidati sicer niso novinci v politiki občine Starše. Vsi so sedaj občinski svetniki ali pa so to bili v prejšnjih mandatih, nekateri so tudi v svetih krajevnih skupnosti, aktivni v društvih. Pri tem Aleksander Furek trenutno opravlja tudi funkcijo podžupana, Petkova je bila na tem mestu v prejšnjem obdobju, oba sta sicer prej kandidirala pod okriljem SDS. Sedaj sta strankarska kandidata le Aleš Bandur (NSi) in Miran Čuš (SDS), ki tudi izpostavljata, da imata podporo posameznih ministrov v aktualni vladi. Vsi drugi, ob Fureku, Petkovi in Gojčiču še Stanislav Greifoner in Domen Majcen, kandidirajo s podporo volivcev. Slednja sta se pred dvema letoma tudi že potegovala za župansko mesto. Pri tem je bil Greifoner resen izzivalec dolgoletnemu županu Kirbišu, nakar si je slednji, tudi s podporo SDS, zagotovil zmago v prvem krogu. SDS je tudi najštevilčnejša stranka v starškem občinskem svetu, imajo pet od trinajstih svetniških mest. Sloga med občinskimi svetniki in bivšim županom se je nato sčasoma skrhala, a vsi sedanji županski kandidati ocenjujejo, da lahko to slabo klimo presežejo, voz s svetniki, ki bodo torej ostali v sedanji sestavi, potegnejo naprej.

Z realnimi cilji

Med kandidati v kampanji ni kakšnih obračunavanj. So tudi realni pri ciljih, ki jih je v prihodnjih dveh letih, toliko časa bodo imeli do konca mandata, mogoče doseči s proračunom. Ta je okoli 4,3 milijona evrov, v katerem je na leto za investicije na voljo dober milijon. Med glavnimi investicijskimi projekti, ki jih eden za drugim vsi omenjajo in bodo prihodnjega župana/županjo čakali, da se jih aktivno loti, je gradnja Podružnične osnovne šole (POŠ) Marjeta, ureditev vseh podlag za dom starostnikov v Staršah in oživitev obrtne cone v Zlatoličju.

Aleš Bandur, magister podjetništva, med temi projekti na prvo mesto postavlja izgradnjo POŠ Marjeta. Ob tem meni tudi, da je treba bolj kot doslej prisluhniti ljudem. "Obrtno-podjetniško cono je treba dokončno odpreti in zagnati, prav tako medgeneracijski dom za starostnike, varovana stanovanja, se aktivirati tudi pri tem, da se mladi ne bodo odseljevali," še izpostavlja. Tudi Jožef Gojčič, po poklicu ekonomist, zaposlen v Strojni Maribor, meni, da morajo ljudje odločiti, kaj s POŠ. Med prioritetami navaja še stanovanja za mlade družine, dom starejših in ureditev cestne infrastrukture.
Miran Čuš, ekonomist, zaposlen v TBP Lenart, pravi, da je nasploh treba "poživiti dinamiko izvedbe projektov", kot sta izgradnja POŠ in obrtna cona v Zlatoličju. "Rdeča nit naj bo celostni razvoj občine, enakovreden razvoj vseh krajev in odpiranje občine navzven. Spodbuditi je treba tudi priseljevanje, saj smo ena od redkih občin, kjer število občanov stagnira," še opozarja.
Nataša Petek je po poklicu prav tako ekonomistka, zaposlena v podjetju Palfinger Marine. Ob glavnih projektih izpostavlja še reševanje stanovanjske problematike za mlade, da občina zaživi, in sodelovanje pri inovativnih projektih, to je pri razvoju tako imenovanih pametih mest in skupnosti. Domen Majcen je kot varstvoslovec zaposlen v policiji, na delo se vozi v Šmarje. Poudarja, da je treba ob večjih projektih opraviti analizo stanja javne infrastrukture, predvsem cest. Za dom starostnikov je treba najti investitorja, pravi. Je tudi za več sodelovanja z drugimi občinami, denimo s Kidričevim pri projektu Green Lake.

Neprofesionalno opravljanje funkcije

Aleksander Furek je po poklicu logistični tehnik, zaposlen pri Pošti Slovenija. Poudarek daje urejanju določenih cest, pri tem omenja celovito obnovo ceste med Marjeto in Prepoljami, v dogovoru z Direkcijo za infrastrukturo tudi ureditev ceste skozi Brunšvik, sanacijo mostu v Zlatoličju ...
Stanislav Greifoner, ki ima odvetniško pisarno v Mariboru, na prvo mesto postavlja oživitev obrtne cone. Sicer pa je treba pregledati, pri čem občina ne potrebuje veliko svojega denarja, pravi: "Treba je biti realen in ne dajati praznih obljub." Medtem ko drugi pravijo, da bodo župansko funkcijo opravljali poklicno, namerava Greifoner v primeru izvolitve obdržati tudi odvetniško delo in funkcijo opravljati nepoklicno. "Kar nekaj županov tako vodi občine, denimo celjski Bojan Šrot, ki je prav tako odvetnik, pa se tam občina dobro razvija. Če pa bi sam ugotovil, da oboje ne gre, bi vsekakor dal prednost županskemu delu," je pojasnil.