Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor je nedavno objavil arhitekturni razpis za načrtovani objekt v Dvorakovi ulici (na bivši lokaciji centra za socialno delo), kjer naj bi zgradili stanovanja predvsem za mlade in mlade družine. Če se pri razpisu in nato nadaljnjih postopkih (spremembi OPPN, projektni dokumentaciji) ne bo zapletlo, bo konec prihodnjega leta podana vloga za gradbeno dovoljenje. Tako se rušitev sedanjega objekta in gradnja novega predvidevata v letu 2023, vselitev pa leto za tem. V prostorih v Dvorakovi so zdravstvene ambulante, ki so se tja preselile iz Jezdarske ulice do izgradnje Zdravstvene postaje Magdalena. Kaj pa, če ta ne bo zgrajena v roku, se bo zamaknil začetek gradnje novih stanovanj?
"Z zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca imamo sklenjeno pogodbo o najemu do 31. decembra 2022. O zamiku gradnje stanovanjskega objekta ne razmišljamo. Če bi bilo treba spremeniti datum začetka gradnje, se bomo z najemniki pogovorili in uskladili v dobrobit naših občanov in občank," odgovarja direktorica JMSS Maribor Irena Španinger.
Stanovanja od 35 do 100 kvadratnih metrov
Glede na smernice iz arhitekturnega razpisa je v novogradnji predvidenih 74 stanovanj oziroma jih mora arhitekturna rešitev zagotoviti vsaj 60. Deset odstotkov stanovanj naj bi bilo 1,5-sobnih (velikih do 35 m2), 30 odstotkov dvosobnih (do 50 m2), 35 odstotkov 2,5-sobnih (do okoli 60 m2), 10 odstotkov 3,5-sobnih (do 70 m2), 5 odstotkov, to je dve stanovanji na vrhu, pa 4- do 5-sobni (velikosti do 100 m2). Po eno 2,5- in 3,5-sobno stanovanje naj bi bilo načrtovano za gibalno ovirane.
Maksimalna vrednost investicije (rušitve in izgradnje objekta z okolico) je po razpisu 8 milijonov evrov. Že od samega začetka je ta gradnja namenjena mladim in mladim družinam, in to za tržno najemnino. Kako to, mladi si za tržno najemnino lahko najdejo stanovanje na trgu? "To drži, a tu je zelo dobra lokacija, center mesta, stanovanja bodo nova ... Vsako leto imamo razpis za mlade in mlade družine, kjer je tudi tržna najemnina, in ugotavljamo, da se veliko bolj odločajo za stanovanja, ki so v centru mesta. Poleg tega se izide le gradnja stanovanj za tržno najemnino; gradnja po neprofitnih najemninah ni vzdržna," pravi Irena Španinger in še dodaja, da "stanovanjski sklad ne more financirati novogradnje, za katero se že v startu ve, da se investicija z najemninami ne bo pokrila".
Najemniki lahko dobijo subvencije
Direktorica ob tem izpostavlja, da so se z novelo stanovanjskega zakona dvignile subvencije najemnin z 80 na 85 odstotkov. "Najemniki lahko dobijo subvencije. Tudi za stanovanja, ki jih gradi republiški stanovanjski sklad, so tržne najemnine in ne neprofitne: prosilci se bodo prijavili na razpis in si nato, če bodo uspeli, uredili subvencijo najemnine, če bo to potrebno. Enako bo tudi pri nas: stanovanja bomo oddajali po tržnih najemninah, a ker je možnost subvencije, bodo zanje lahko kandidirali tudi prosilci z liste neprofitnih najemnin," pravi Španingerjeva.
Glede strukture stanovanj pa: "Predvidenih je tudi več manjših stanovanj, ker opažamo, da je veliko enočlanskih družin, to je mladih, ki so sami in potrebujejo funkcionalna manjša stanovanja. Večja stanovanja so namenjena mladim družinam." Komu pa stanovanji, veliki okoli 100 m2? "Bolje situiranim mladim, ki želijo živeti na top lokaciji v mestu."