Vlak za Zidani Most je odpeljal. S približno minuto zamude. Drugi peron, drugi tir, 14.28. Tik pred tem sta dva fanta ko(n)k(r)etno preprič(ev)ala dekleti, da bodo le sedli skupaj. Malo pregovarjanja, pa je šlo. Tudi vlak za Mursko Soboto se je počasi odpravljal. Ko ne čakaš na svoj vlak, gre čas nenavadno hitro. Edino zebe enako. Drugi peron, tretji tir, 14.33. Par je stopal po južnem stopnišču. Vlak je pa krenil iz severnega dela. Usojeno, da se zgrešijo. Romantično, počasi, nemoteče sta se namreč še objela. Vlak je že peljal. Objem bi bil dolg že tako ali tako. Za lovljenje vlaka je bil pa konkretno (pre)dolg. Ampak nista se pustila motiti, ljubezen pač nima voznega reda. Punca je nato, ko je videla premikajoči se vlak, počasi stekla. Ni imela ne upadlega ne evforičnega lica. Pač. Le golo upanje. Strojevodja je ustavil vlak. Vstopila je.
Dve postaji
Maribor, ki ga je južna železnica Dunaj-Trst "naredila" med letoma 1846 in 1848, nima ene glavne železniške postaje. Mimogrede, prve, zgrajene na Slovenskem. Ima dve. Napotek: dobimo se pri lokomotivi. Tabla, na katero so baje kar s kredo redno pisali redne zamude za Beograd. Vozni red, zaradi katerega je Ivan Cankar preživel edini dan v Mariboru. Avto vlak za Split in Pulo. Kopalni vlak za Koper. Pohor'c. Kioski z jedačo in pijačo. Kolodvorska! "Še mi smo iz Celja kot pubeci hodili sem, o, ja!" nam je v torek nasmejano potrdil tudi Ivan Fidler, vodja prometne pisarne Maribor. To je prva verzija mariborske postaje. Nostalgija, poosebljena v razstavljeni parni lokomotivi. "Še lepša bi bila, če bi bil denar za vzdrževanje!" je Fidler rekel o zunanji zarjaveli parni lokomotivi. "Če bi radi videli res lepo, pojdite v Šentjur. Tam vam bodo oči sijale!"
"Danes je življenja na železniški postaji veliko manj"
Tipični dan
Kazalca na znamenitem stolpu sta se pretegnila. Šest zjutraj. Uro prej so odprli blagajno in Pendolino bar. Trda tema. Skoraj nikjer nikogar. Zdaj je ves dan, zjutraj pa še posebej, ljudi premalo tudi za nostalgijo. Kakšen dijak tu, kakšen zaposleni tam, zaspan in prezebel. "Danes je življenja na postaji veliko manj," pove Fidler. "Bar, peronski kioski, ki so bili odprti 24 ur na dan ... Da tega ni več, se zelo pozna." Edini, ki bi radi zdaj prebili noč na postaji, so brezdomci v iskanju toplega zavetja.
Pomembne letnice
1849 - Prvi vlak pride v Maribor
1944/45 - Zavezniško bombardiranje postaje
1951 - Začetek gradnje moderne postaje s pokritimi peroni, marmorjem in novimi tiri
1972 - Elektrifikacija postaje, v Mariboru odpelje zadnji redni parni vlak
2006-2008 - Prenova postaje: fasada, nastrešek perona
Ni več, kot je bilo
Danes je po njenih izkušnjah še najbolj živahno takrat, ko prihajajo in odhajajo dijaki. Ko teh poleti ni, jih nadomeščajo skupine turistov. "In kolesarjev, lepo jih je videti, pridejo z Dunaja tudi le za en dan," poudari Motalnova, a v njenem glasu se čuti nostalgija. Ni več, kot je bilo. Zjutraj ob pol osmih in uro prej dijaki na dvojni kompoziciji iz Zidanega Mosta niso bili pretirano živahni. Pač šolski torek. Se pa dogaja, da živahno skačejo čez tire. A še hujše, pravita sogovornika, je pešačenje čez most. "Bil sem na izrednem dogodku, tam čez," je z glavo čez Dravo skomignil Fidler. "Ni pomagalo, še kar so rinili čez, čeprav je tam bila policija, mi, truplo. Še kar." Poskusili so tudi z dežuranjem, republiški inšpektor je pred šestimi, sedmimi leti preverjal, opozarjal, svaril. "Zaleže mogoče za dan, dva. Verjetno bo most, o katerem je zdaj govoril župan, res edina rešitev, ker hoditi čezenj ne bodo nehali. Fizično jih ne moremo ustaviti, ograje ne moremo postaviti počez."
Prenova bo stala 55,5 milijona evrov
Vrednost prenove železniške postaje, katere pripravljalna dela so se že začela, bo 55,5 milijona evrov, prenavljale jo bodo družbe ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Dela morajo biti končana do septembra 2020, prenova pa vsebuje dodatni, tretji peron, obnovo podhoda, ki bo opremljen z dvigali, tekočimi stopnicami, postavljeni bodo novi jekleni nadstreški. Na območju mestne občine Maribor bodo postavljene tudi protihrupne ograje v dolžini 2,4 kilometra.
Srce in možgani postaje
Neposredno vodenje prometa, s katerim iz Maribora vodijo promet na relaciji Pragersko-Hodoš, počasi odpravlja prometnike. Tako že marsikje na postajah - kot smo pisali v primeru postajališča Ravne - ni več skoraj nobenega osebja. V Mariboru ima postaja za zdaj še človeški obraz, obenem tudi potniki še kdaj iščejo "šefa postaje". Opazovanje vlakov je še vedno obvezno, kar pomeni, da mora prometnik še vedno iz pisarne. "Zadnjič je ravno javil, da mu je aplikacija na telefonu od sedmih zjutraj do poldneva naštela za 5,7 kilometra hoje!"
Hrana, pijača, sveče
Fotoreporter Andrej je poizvedoval, ali imajo še vedno najbolj poceni kavo v centru (z evrom so blizu, a najbrž ne). Sodelavec Denis je vprašal, ali tam še prodajajo sveče. "Še, tukaj prodajajo spominke, to so pač naši lokali," pove Fidler. Za potnike so danes na voljo tri blagajne: dve za notranji in večja za mednarodni promet. Se kaj pozna, da je od decembra lani končno omogočena tudi prodaja vozovnic preko spleta? "Morda malo, a za zdaj se še ne pozna," je ocenila blagajničarka.
