Pohorski cokli ne gredo v pozabo

Zaradi množične potrošnje in industrijske izdelave je rokodelstvo danes skorajda redkost. A se še najdejo ljudje, ki ostajajo zapriseženi rokodelci. Eden takšnih je 50-letni Alojz Capl s Tinja. "Kljub napornemu delu in spretnostim, ki jih potrebuješ pri ročni izdelavi coklov, mi največ pomeni, da stari običaji, s katerimi so se naši predniki preživljali, ne gredo v pozabo. Le tako bomo vedno znova obujali preteklost naših prednikov," pravi Capl, ki je za izdelek pohorska cokla pridobil tudi certifikat domače in umetnostne obrti, na kar je zelo ponosen, pravi. S coklarstvom se sicer ukvarja ljubiteljsko, ko mu dopušča čas. A vsakokrat to dela z veliko mero dobre volje, brez katere po njegovih besedah ne gre.

Tudi pri nas jih še kdo obuje

Capl, sicer zaposlen v podjetju Impol, se je z izdelovanjem coklov spoznal leta 2001, ko ga je tedanja direktorica ljudske univerze v Slovenski Bistrici Vida Lipoglav nagovorila, naj občanom pokaže, kako se izdelujejo pravi pohorski cokli. "Začel sem iskati gradivo o orodju in materialu pri starših in daljnih sorodnikih, ki so se v preteklosti na manjših kmetijah ukvarjali s to dejavnostjo, s pomočjo katere so tudi nekaj zaslužili, pripoveduje sogovornik. Capl sicer dodaja, da coklov ni nikoli prodajal, tako da ne more reči, ali bi se dalo od tega živeti: "Po mojem mnenju zelo težko. Če se pa enkrat začnejo izdelovati strojno, to ni več tradicija rokodelstva.

​Želi si nadaljevanja tradicije

In kakšen je proces izdelave? "Za en par coklov porabim dvanajst do petnajst ur ročnega dela. Najprej skrbno izberem les, največkrat les javorja. Cokel izdelam po obliki, ki jo zarišem na les, prilagojeno velikosti in širini noge posameznika. Uporabljam sekiro ali huč, sekiro tesla in druga orodja, ukrivljene nože - stružke - za fina dela. Na koncu na vrh pribijem usnje z žebljički," opiše sogovornik, ki je vesel, da nekateri to obrt podpirajo in z veseljem in zanimanjem občudujejo njegove ročne spretnosti. Izdelal je denimo že nekaj parov coklov za folklorno skupino KUD Otona Župančiča Tinje, v kateri z ženo tudi plešeta.